16432
Kiparsko-fotografska instalacija Polone Demšar
© Polona Demšar
Od 21. decembra do 28. januarja je v ljubljanski Galeriji Photon na ogled instalacija Polone Demšar, posvečena njeni babici Zori Kodelja - Taji, interniranki v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Demšarjeva v svojem novem projektu išče odgovor na večno vprašanje “Kdo smo, odkod prihajamo, kam gremo?”, a ostaja zvesta osvojeni tehnologiji - to je sintezi kiparskega (v steklu oz. prozorni plastiki) ter aplikaciji fotografskega medija. Ta predstavlja idejno-vsebinski element, ki polno kiparsko formo samo še obogati, nikoli pa ne nastopa na škodo izničenja prostorske razsežnosti. Kustos razstave je Aleksander Bassin.
Več o razlogih za nastanek tokratne razstave nam je povedala umetnica Polona Demšar: “Povod za nastanek razstave ‘16432’ je bilo nekakšno intuitivno čutenje smrti moje babice; ene izmed zadnjih slovenskih internirank, ki so bile izgnane v Auschwitz. V prvem planu je tematika rok; iz keramičnih klinker ploščic sem ‘zgradila’ nekakšen reliefni zid z vstavljenimi steklenimi opekami, z odtisi moških, ženskih in otroških dlani, kot prispodoba družin izgnanih v taborišča smrti. Na taljenih steklenih objektih sem uporabila klasično tehniko razvijanja fotografije na steklo. Tematiko zapornikov sem ponovila v drugem prostoru, kjer je prikazana prostorska postavitev iz fototapete in 130 steklenih zaporniških znakov, fotografiranih v celici na Golem otoku. Projekt problematizira odnos sodobne družbe do mnogokrat prezrtih vojnih internirancev in tudi njihovega izginjanja.” Več na: www.polonademsar.si.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Polona Demšar
Od 21. decembra do 28. januarja je v ljubljanski Galeriji Photon na ogled instalacija Polone Demšar, posvečena njeni babici Zori Kodelja - Taji, interniranki v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Demšarjeva v svojem novem projektu išče odgovor na večno vprašanje “Kdo smo, odkod prihajamo, kam gremo?”, a ostaja zvesta osvojeni tehnologiji - to je sintezi kiparskega (v steklu oz. prozorni plastiki) ter aplikaciji fotografskega medija. Ta predstavlja idejno-vsebinski element, ki polno kiparsko formo samo še obogati, nikoli pa ne nastopa na škodo izničenja prostorske razsežnosti. Kustos razstave je Aleksander Bassin.
Več o razlogih za nastanek tokratne razstave nam je povedala umetnica Polona Demšar: “Povod za nastanek razstave ‘16432’ je bilo nekakšno intuitivno čutenje smrti moje babice; ene izmed zadnjih slovenskih internirank, ki so bile izgnane v Auschwitz. V prvem planu je tematika rok; iz keramičnih klinker ploščic sem ‘zgradila’ nekakšen reliefni zid z vstavljenimi steklenimi opekami, z odtisi moških, ženskih in otroških dlani, kot prispodoba družin izgnanih v taborišča smrti. Na taljenih steklenih objektih sem uporabila klasično tehniko razvijanja fotografije na steklo. Tematiko zapornikov sem ponovila v drugem prostoru, kjer je prikazana prostorska postavitev iz fototapete in 130 steklenih zaporniških znakov, fotografiranih v celici na Golem otoku. Projekt problematizira odnos sodobne družbe do mnogokrat prezrtih vojnih internirancev in tudi njihovega izginjanja.” Več na: www.polonademsar.si.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.