Ciljajte – streljajte – odstranite!

Marcel Štefančič, jr.

13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Komentar

2. november 2010: ameriške kongresne volitve, Arizona, okrožje Pima. Demokratka Gabrielle Giffords v bitki za predstavniški dom kongresa premaga republikanskega protikandidata Jesseja Kellyja, nekdanjega marinca. Giffordsova, soproga Marka Kellyja, astronavta, ki naj bi spomladi v vesolje popeljal novi shuttle, s tem osvoji tretji zaporedni mandat, toda rezultat je zelo tesen - okrožje Pima je pretežno republikansko, zato je zmaga Giffordsove presenetljiva, malone »šokantna«, še toliko bolj, ker je imel Kelly huronsko, burno in burno podporo populističnega, histeričnega, patriotskega, arhaičnega, nativističnega gibanja Tea Party, ki je skušalo Ameriko na vsak način spreobrniti.
12. junij 2010, Tucson, okrožje Pima. Predvolilna kampanja je divja, brutalna in eksplozivna, podžgana z militantno, zastrašujočo, apokaliptično retoriko gibanja Tea Party. Jesse Kelly, teapartijski kandidat, svoje privržence povabi na veliki predvolilni shod. Na plakatu je fotka Jesseja Kellyja v popolni bojni opremi, vključno z orožjem, zraven pa stoji napis: »Ciljajte v novembrsko zmago. Pomagajte odstraniti Gabrielle Giffords s položaja. V družbi Jesseja Kellyja streljajte z avtomatom M16.« Ciljajte - odstranite - streljajte. Ali pa še bolje: ciljajte - streljajte - odstranite!
8. januar 2011, Tucson, okrožje Pima - manjši shod, »poslanska pisarna na prostem«, ki jo na parkirišču pred nakupovalnim centrom Safeway organizira kongresnica Gabrielle Giffords, da bi pokramljala s svojimi volivci. Dvaindvajsetletni Jared Lee Loughner stopi do kongresnice Gabrielle Giffords - in jo ustreli v glavo. Point blank. Potem začne streljati na ostale udeležence te »poslanske pisarne na prostem«, pri čemer ubije šest oseb, med drugim tudi zveznega sodnika Johna Rolla, naklonjenega ilegalnim imigrantom, in deklico, rojeno 11. septembra 2001. Mnoge druge rani. Kot poročajo, se je »poslanske pisarne na prostem« udeležilo od 20 do 30 ljudi, Loughner pa jih je zadel 20, in to v dvajsetih sekundah, kar pomeni, da je v dvajsetih sekundah zadel praktično skoraj vse udeležence - praktično skoraj vse tarče. »All targets,« bi rekli Američani. Jesse Kelly jih je 12. junija 2010 pozval: Ciljajte! Get on target! Ciljajte - streljajte - odstranite! Jared Lee Loughner ga je pol leta kasneje uslišal: ciljal je - streljal - in odstranil.
23. marec 2010 - čas kongresne predvolilne kampanje in obenem tudi čas kongresnega sprejemanja Obamove zdravstvene reforme. Gibanje Tea Party, ki dvomi o Obamovi »ameriškosti« in ki zahteva vrnitev k »pravi« Ameriki in »pravim« ameriškim vrednotam, nasprotuje Obamovi zdravstveni reformi, v kateri vidi nekaj neameriškega, protiameriškega, socialističnega, komunističnega - retorika, ki spremlja to nasprotovanje, je groba, bombastična, hujskaška, militantna. Demokratskim kongresnikom, ki podpirajo zdravstveno reformo, grozijo s smrtjo, bodisi telefonsko ali pisno: »Mrtev si! Vemo, kje stanuješ! Dobili te bomo!« V okna demokratskih pisarn in štabov mečejo kamne in zidake. Včasih je na zidak pripet listek z napisom: »Ekstremizem v imenu svobode ni greh.« Ali pa s kakim drugim »morilskim« napisom. Demokratom grozijo, da jim bodo zažgali hiše, obenem pa prestrelijo in demolirajo vrata pisarne, v kateri uraduje kongresnica Gabrielle Giffords, prva judinja iz Arizone, izvoljena v kongres. In ko je divjanje teapartijskih ekstremistov ravno na vrhuncu, tako rekoč tik pred apokaliptičnim vreliščem, se oglasi še Sarah Palin, junakinja gibanja Tea Party in nekdanja podpredsedniška kandidatka - 23. marca na spletni strani TakeBackthe20.com in Facebooku objavi zemljevid Amerike, na katerem so okrožja dvajsetih demokratskih kongresnikov v obliki strelskih tarč. Ali natančneje: okrožja dvajsetih demokratskih kongresnikov, ki so glasovali za zdravstveno reformo, vidimo skozi tarčasti daljnogled ostrostrelca. Ciljajte - streljajte - odstranite!
Giffordsova je tedaj izjavila: »Smo na spisku Sare Palin. Naše okrožje je prekrila z daljnogledom ostrostrelca. Ko ljudje počnejo take reči, bi morali vedeti, da take akcije ne ostanejo brez posledic.« Palinova, mučenica ekstremne desnice, ji je takoj odgovorila, ali bolje rečeno, svoji teapartijski bazi je takoj zatem, še isti dan, poslala tvit: »Ne umikajte se, ampak raje repetirajte puške!« Teapartijci - »pravi« Američani, lovci, komandosi, predatorji, terminatorji - se niso umaknili, ampak so raje repetirali puške. Med predvolilno kampanjo so se zbirali pred njeno pisarno in vpili: »Čas, da repetiramo!« Ali pa: »S tabo je konec - zlepa ali zgrda!« Teapartijsko retoriko smrti je uslišal Jared Lee Loughner: ne, ni se umaknil, ampak je raje repetiral. Demagoška akcija Sare Palin, ki je demokratske kongresnike prelevila v tarče, ni ostala brez posledic. Jesse Kelly je nadaljeval misel Sare Palin - in Jared Lee Loughner je nadaljeval misel Jesseja Kellyja.

“Osamljeni strelec” ni bil osamljen

Po pokolu na Facebooku se je najpogostejše vprašanje na Facebooku glasilo: Ali je Sarah Palin kriva za pokol v Tucsonu? Vsaj tako je povedala Randi Zuckerberg, sestra Marka Zuckerberga, ustanovitelja Facebooka, in direktorica oglaševanja na Facebooku. Desnica, republikanci in teapartijci so s svojih spletnih strani takoj pometali vse svoje pogromaške, apokaliptične, militantne, ostrostrelske pamflete in planili v zaklon, iz katerega so hiteli oznanjati, da nimajo nič s tem pokolom, da naj pokola nikar ne povezujejo z njihovo politiko in retoriko, da ni bil politično motiviran, da naj ne delajo prehitrih zaključkov, da naj ne politizirajo tragedije, da norost ni ideologija in da tisto na spletni strani Palinove, ki naj bi leta 2012 kandidirala za ameriško predsednico, sploh ni bil pogled skozi daljnogled ostrostrelca (ampak znak merilca zemljišč), obenem pa so - če je bila le priložnost - poudarili, da je Jared Lee Loughner delal sam, da je bil torej »osamljeni strelec«, saj veste, kot Lee Harvey Oswald, ki je leta 1963 ustrelil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ali kot Sirhan Sirhan, ki je leta 1968 ustrelil predsedniškega kandidata Roberta F. Kennedyja. Kar je kakopak logično: Kennedyja sta bila demokrata - demokrate pa v Ameriki vedno ubijejo »osamljeni strelci«.
Psihološki profil Loughnerja je šel na roko desnici: hej, sošolci so ga opisovali kot samotarskega, asocialnega, blodnega, mesečnega in čudnega, tudi sfantaziranega, paranoidnega ter emocionalno in mentalno nestabilnega, obsedenega z okultizmom, kostmi, mističnimi števili, silogizmi, psihotropnimi substancami in mind control - včasih je kar nenadoma popenil ali pa se začel režati samemu sebi - povsem iracionalno, brez očitnega razloga, brez jasnega sprožilca, brez logike - s faksa so ga zato izključili - v vojsko pa ga niso vzeli. Tip je bil čisto, abstraktno, sociopatsko, iracionalno Zlo - kot Mark David Chapman, ki je ustrelil Johna Lennona, kot John Hinckley, ki je ustrelil ameriškega predsednika Ronalda Reagana, kot Eric Harris in Dylan Klebold, ki sta zagrešila pokol na gimnaziji Columbine, kot John Allen Muhammad in Lee Boyd Malvo, alias »Beltway Snipers«, ki sta kmalu po 11. septembru ostrostrelsko pobila 10 oseb, ali pa kot Seung-Hui Cho, ki je pred nekaj leti na univerzi v Virginiji pobil 32 oseb.
Ergo: same personifikacije Iracionalnosti, sama utelešenja Zla, sami Osamljeni strelci - problem je bil v njih! Vsi so bili družbi in politiki tako odtujeni, da ju nista mogli sprožiti! Njihovi atentati in pokoli niso bili politično motivirani! Njihova dejanja so bila tako grozljiva, da niso mogla biti politično motivirana! Politika ne more motivirati tako grozljivih dejanj! Vsaj tak je bil podton desničarskih/republikanskih/teapartijskih odgovorov na pokol v Tucsonu. V resnici je ravno obratno: tako grozljiva dejanja lahko motivira le politika. Spomnite se le Iraka - ali pa Afganistana. Bi lahko rekli, da obe invaziji, invazija na Afganistan in invazija na Irak, nista bili politično motivirani? Ne. Bili sta absolutno in totalno politično motivirani.
Toda ironično: teapartijci so začeli iz strahu, da jim bodo obesili pokol v Tucsonu, s prstom kazati na levico. Sal Russo, šef organizacije Tea Party Express, logističnega motorja gibanja Tea Party, je oznanil, da je Loughner »očitno levičar«. Zakaj? Ker je občudoval Marx-Engelsov Komunistični manifest in Hitlerjev Mein Kampf. »To pa nista knjigi, ki bi bili priljubljeni pri članih Tea Party.« Logično - levičarji so tisti, ki slovijo po tem, da občudujejo Komunistični manifest in Mein Kampf! Nehajte. Komunistični manifest in hkrati Mein Kampf občudujejo prav ljudje, ki so ideološko tako zblojeni, tako moteni in tako protislovni kot teapartijci. Teapartijska ideologija je namreč tako eklektično zblojena in tako protislovna, da se v njej enako udobno počutijo tako rasisti kot črnci, tako predmestni pacifisti kot častilci orožja, tako podjetniki kot konspirologi, tako magnati kot socialni deklasiranci, tako antisemiti kot judje. Loughner naj bi bil velik simpatizer revije American Renaissance, ki - pod krinko akademske ali teološke »argumentacije«, pravi Wikipedia - širi rasizem, antisemitizem, šovinizem, belski nacionalizem, separatizem in prepričanje, da manjšine, kot so judje, črnci in imigranti, ogrožajo ameriške belce ter šibijo moč in superiornost Amerike. Loughner, »osamljeni strelec«, ni bil ravno tako zelo osamljen, kot se zdi na prvi pogled.
Osamljenost pa je še dodatno sprhnela, ko so insajderji - recimo Chip Berlet, soavtor knjige Right-Wing Populism in America, Alexander Cockburn, urednik CounterPuncha, in Mark Potok, urednik Southern Poverty Law Center's Intelligence Reporta - pregledali njegove spletne pisarije in ugotovili, da v njih mrgoli »kodiranih« fraz, značilnih za teapartijsko retoriko: tu je besnenje proti nacionalni valuti, ki ni podprta z »zlatim standardom« (in ki zato ni »ustavna«), proti vladi, ki »zasužnjuje« Američane, proti »gramatiki«, s katero država ljudem »pere možgane«, proti »izdajalski« zakonodaji in proti »drugi ustavi« - jasno, »druga ustava« je le desničarski izraz za vse tiste amandmaje, ki so v ustavo prišli po ameriški državljanski vojni, recimo amandma, ki je ukinil suženjstvo. Ne, Loughner ni bil »osamljeni strelec«. Ali kot pravi Cockburn: »Ne glede na Loughnerjeve mentalne probleme je jasno, da so njegovo nasilno akcijo pripravile in vodile sile politične desnice, ki odkrito promovira in legitimira nasilno obračunavanje s svojimi nasprotniki.«

Retorika smrti

Naj vas spomnim: ameriška desnica je Hollywood vedno razglašala za Zlo, ki glorificira nasilje in seks - ljudje se pod vplivom h'woodskih filmov spreminjajo v psihopate in množične morilce. Tu pa imamo fanta, ki se je v množičnega morilca prelevil pod vplivom desničarske ideologije. In retorika smrti, ki ji je podlegel Loughner, je mozaik, v katerem se prepletajo vsi najbolj toksični in vsi najbolj populistični elementi ameriške apokaliptike.
* Tu je Sharon Angle, teapartijska kandidatka, ki je demokratom grozila z »zdravili drugega amandmaja« - drugi amandma kakopak Američanom dovoljuje posedovanje orožja, kar pomeni, da je grozila z orožjem, likvidacijo.
* Tu je Michele Bachmann, republikanska kongresnica iz Minnesote, ki pravi: »Hočem, da so državljani oboroženi in nevarni!«
* Tu je Terri Proud, teapartijska kandidatka za kongres, ki je na predvolilnem spletnem oglasu pozirala z ženskami, dekleti in deklicami, še otroki, oboroženimi s puškami in pištolami, in tu so republikanski kongresniki, ki govorijo o »tiranski vladi«, pred katero je treba zaščititi družine, in lovu, ki je pred njimi.
* Tu je Joyce Kaufman, radijska voditeljica s Floride, ki je na nekem teapartijskem shodu kriknila: »Če ne bodo delovali volilni glasovi, potem bodo delovale krogle!«
* Tu so stalne populistične glorifikacije drugega amandmaja, posedovanja orožja, ki ga lahko patriotom vzamejo le iz hladnih, mrtvih rok. Američani imajo v lasti 250 milijonov kosov strelnega orožja! Vsako leto pa pod streli umre skoraj 10.000 Američanov!
* Tu je permanentna kulturna vojna, polna demonizacij, groženj, žolča in nervoznih debat o »klinikah smrti«, ki jih nasprotniki abortusa pogosto bombardirajo.
* Tu je moški, ki je na neki Obamov shod prišel s pištolo, pripeto na nogo, in napisom: »Čas je, da zalijemo drevo svobode.« S tem je le parafraziral staro Jeffersonovo krilatico: »Drevo svobode je treba tu in tam osvežiti s krvjo tiranov in patriotov.«
* Tu so politiki in mediji, ki so pozivali k likvidaciji Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa.
* Tu so teapartijci, ki so v času sprejemanja zdravstvene reforme pljuvali na črnske kongresnike, kongresnika Barneyja Franka pa obmetavali s homofobičnimi psovkami.
* Tu so vandalizacije mošej.
* Tu je tortura, ki jo izvršuje ameriška vojska - in tu so legitimiranja te torture.
* Tu so povsem brezčutna poročila o tem, koliko iraških oz. afganistanskih upornikov so »danes« ali pa »včeraj« pobili ameriški vojaki.
* Tu je TV kanal FoxNews, katerega voditelji à la Glenn Beck, Sean Hannity in Bill O'Reilly se vsak dan približajo demagogiji Mein Kampfa. Hej, zastrupimo Nancy Pelosi!
* Tu je teapartijska Arizona, ki je sprejela radikalno, rasistično proti-imigrantsko zakonodajo, in tu so nestrpni, rasistični, vigilantski, fašistoidni »prostovoljci«, ki zdaj lovijo ilegalne, »nedokumentirane« imigrante. Clarence Dupnik, šerif okrožja Pima, pravi, da se je Arizona prelevila v »ultradesničarsko, ultrakonservativno državo«, v »Meko sovraštva in predsodkov«, saj je tik pred sprejemom zakonodaje, po kateri bodo lahko učitelji in učenci v šolo prihajali z orožjem.
* Tu je popolna dereguliranost ameriške vojske - imperialne invazije, shock & awe, »tajni tovori«, »črne točke«, zastraševanje tujih, eksotičnih nacij, »kolateralna škoda« in druge brutalizacije civilistov, likvidacije z brezpilotnimi letali in tako dalje.
* Tu je število ekstremističnih »patriotskih« gibanj in skupin, ki stalno strmo narašča in ki se hrani s prezirom do Obame, prvega ameriškega temnopoltega predsednika.
* In tu je tip, ki mu je leta 2009 na tla padla pištola - na shodu kongresnice Gabrielle Giffords, ki je dobro leto kasneje naredila hudo napako: svojo »poslansko pisarno« je organizirala na prostem. Brez telesnih stražarjev, brez varnosti. Ne da je podcenila iracionalnost manijakov in psihopatov, ampak je podcenila morilsko moč ultradesničarske, populistične, »patriotske« ideologije. Jared Lee Loughner je ni ustrelil z avtomatom, kot je priporočal teapartijec Jesse Kelly, ampak s polavtomatom, s katerim je potem pokosil tudi ostale udeležence shoda. In kot rečeno: v dvajsetih sekundah je zadel skoraj vse udeležence, kar pomeni, da je streljal kot pravi profi, po vojaško, hladno, učinkovito in brezvestno - civiliste in otroke. Kot da je v Iraku ali pa Afganistanu. Kot da je hipnotiziran, ali bolje rečeno - kot da mu je kdo izpral možgane. Konspirologi vam bodo sicer rekli, da mu je možgane izprala CIA, toda pozabite - tako lahko človeku možgane izpere le ideologija.
Glede na nezadržno stopnjevanje ekstremistične politične retorike je bilo mogoče pričakovati, da bo kak desničar prej ali slej skušal ubiti kakega demokrata, pravi Bill Quigley, profesor na univerzi Loyola v New Orleansu - in ker niso mogli do totalno zaščitenega Obame, so ustrelili Giffordsovo. »Ali kdo dvomi, da bi ta množični pokol razglasili za teroristično dejanje, če bi bil obtoženi musliman?« Nihče. Toda če bi bil obtoženi musliman, bi FBI takoj začel preiskovati, kdo ga je gostil. A po drugi strani bi bilo skrajno zanimivo, če bi skušal FBI ugotoviti, katera ideologija je gostila morilca demokratske kongresnice in udeležencev njene poslanske pisarne na prostem.