13. 1. 2011 | Mladina 2
Jelinčiču je hišo prenavljal SCT
Ivan Zidar zanika posle s poslanci, Zmago Jelinčič pa priznava, da mu je SCT prenavljal hišo, a noče pokazati računov in se izmika pojasnilom
Jelinčičeva hiša z obnovljeno fasado
© Borut Peterlin
Na novembrskem zaslišanju Ivana Zidarja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s kartelnim dogovarjanjem gradbincev, je z vprašanji in pripombami izstopal poslanec SNS Zmago Jelinčič. Drugi so Zidarja spraševali o kartelnih dogovorih, o oškodovanju države ali o menedžerskem odkupu SCT-ja, Jelinčič pa je želel razpravljati o SCT-jevih konkurentih. »Vseskozi se govori o kartelnem dogovoru,« je na primer dejal, »vendar se nič ne govori o dumpinških pristopih tujih firm, tudi v primeru Grassetta.« Potem je nadaljeval, da je Grassetto leta 2000 na »čuden način« in brez referenc prišel do gradnje trojanskega predora. »Takrat (leta 2000, op. a.) je naša stranka sprožala v državnem zboru precej vprašanj, na katera seveda nismo dobili odgovorov. In v teh zadevah, kot se spomnim, je bil zelo močno involviran tudi takratni predsednik vlade, gospod Drnovšek,« se je spomnil.
In res, leta 2000, kot pričajo arhivi državnega zbora, je Jelinčič v parlamentu večkrat s poslanskimi vprašanji ali pobudami varoval »ustavne« pravice SCT-ja. Dars je spraševal, ali je dogovorjen z »Italijani«, vlado je napadal, zakaj ni dovolila SCT-jeve pritožbe ipd. SCT naj bi bil v skladu »s svojo ustavno in zakonsko pravico zahteval vpogled v razpisno dokumentacijo«, pa mu ga Dars ni omogočil, s čimer je bila po Jelinčičevem mnenju SCT-ju tedaj kršena »osnovna ustavna in zakonita pravica do pritožbe«. Takšno ravnanje naj bi nedvoumno dokazovalo netransparentnost postopkov. Kasneje, na seji parlamenta, je Jelinčič zahteval tudi razpravo o tem, kako se poskušajo »zakriti goljufije firme Dars«, ki SCT-ja tedaj ni izbrala, ipd.
Poleg tega, da je Jelinčič leta 2000 s poslanskimi vprašanji varoval SCT in napadal italijanske gradbince ter Janeza Drnovška, je, kot vedno, počel še druge stvari. V prostem času je na primer obnavljal svojo hišo na Tivolski 13 v središču Ljubljane. Stara ljubljanska vila z rumeno fasado se je tako okrog leta 2000 prelevila v postmoderni objekt s približno 400 kvadratnimi metri površine, tremi nadstropji in več terasami. Na podlagi danes oglaševanih cen bi lahko vrednost hiše ocenili na milijon ali celo dva milijona evrov. Zmago Jelinčič je sicer hišo podedoval od staršev, a temeljita rekonstrukcija leta 2000 je, če upoštevamo splošno sprejete cene prenove na kvadratni meter, morala stati vsaj toliko, kolikor je za prenovo hiše v Murglah odštela bivša vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic: več kot 320 tisoč evrov. Z eno pomembno in zanimivo razliko. Dimičeva je za prenovo vzela 30-letno hipotekarno posojilo, Jelinčič pa jo je izpeljal brez posojila. Je torej projekt plačal iz svojih prihrankov?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.