Vitan Mal
Eden najboljših slovenskih pisateljev za otroke in avtor Napačne odločitve, najbrž najbolj kontroverznega slovenskega romana doslej
Portret pisatelja Vitana Mala iz nekoliko mlajše dobe, delo akademske slikarke Mire Vršič
»V resnici bi morala biti še enkrat debelejša. Ampak se je urednik malo ustrašil finančnega bremena.« To je bila prva stvar, ki mi jo je rekel, ko mi je pri Maksiju v roke položil tudi tako kar zajetno knjigo.
Kaj, sem se namuznil, torej je zadeva v originalu vsebovala še enkrat več še hujših svinjarij? »Niti ne nujno še hujših svinjarij,« je prostodušno skomignil pisatelj, »ampak ker je Brane Mozetič menil, da je zadeva predolga, sem potem ven pometal vse, kar je imelo zvezo z ženskami. Veste, nekje okrog dvajset odstotkov spolnih zlorab zagrešijo ženske. Tega marsikdo ne ve. Kakorkoli, ko sem se spravil krajšati, sem ugotovil, da bo najbolj ekonomično ven pometati vse odnose, ki jih ima glavni junak s prijateljičino mamo.«
Knjigi je seveda naslov Napačna odločitev in v njej je tudi po krajšanju ostalo več kot dovolj svinjarij za eno tako kvalitetno moralno paniko. Posebej zanimiv je roman zato, ker mu je v ogorčenju uspelo združiti ulico in visoki stolp. Starši so se po forumih lotili celo povezovanja v civilno iniciativo, ogorčen pa je bil tudi Marko Crnkovič. Ta je roman kljub poklonu sami kvaliteti pisanja označil za odbijajoč pederastični umotvor. »Na vsaki drugi strani si ga drkajo in fafajo!« je zgroženo poročal v svoji kolumni, en konkreten prizor pa je označil za »daleč najbolj sick sceno, kar jih premore zakladnica slovenske literature. ... V primerjavi s tem se posilstvo v Nepovratnem zdi kot lirično ljubljenje.«
Ne, nikakor in nikoli!
»Ne, nikakor in nikoli!« mi je avtor te sick scene odgovoril na ključno vprašanje, ko sva se zasidrala v slaščičarni in naročila kokto. Ključno vprašanje je bilo seveda lahko samo: Ali je za vas kakršenkoli spolni odnos med odraslim in otrokom v kakršnikoli situaciji lahko sprejemljiv?
»Ne,« je ponovil slovenski mladinski klasik in me brez mežika gledal v oči. »Moj namen je bil razširiti polje debate. Ne, pedofilija ne sme biti sprejemljiva stvar. A dejstvo je, da je v družbi sicer zelo prisoten, a obenem skoraj povsem neraziskan pojav. Vsaka javna razprava takoj izzveni v neko povsem prazno histerijo. Meni pa se zdi prav, da če nekaj obsojamo, to stvar tudi razumemo. Žal opažam, da se veliki večini ljudi o najosnovnejših realnostih pedofilije še vedno niti sanja ne. Še huje: o tem se tudi niso pripravljeni pogovarjati!«
Vitana Mala sem za sogovornika izbral iz dveh razlogov. Prvič, ker gre ta vseprisotna apriorna histerija pri sami omembi besede pedofil na živce tudi meni. Ob vsaki temi, o kateri ni dovoljeno razpravljati, temveč zgolj vreščati, je naša civilizacija na hudi izgubi - vsaj dokler jo še vedno utemeljujemo na razsvetljenstvu ... In ravno na podlagi tovrstnih strastnih polpismenih forumaških moraliziranj si ni težko predstavljati dobe, ko bo treba določenim strukturam na nekoga samo pokazati kot na pedofila, pa ne bo ob aretaciji nihče ne hotel ne upal ugovarjati. Ta domnevni pedofil bo zelo možno naslednji Julian Assange. Ta napovedana doba se bo zelo možno začela pojutrišnjem.
Drugi razlog za izbiro tokratnega profiliranca je, da Vitan Mal vseeno ni kar nekdo. To je vendarle vrhunski mladinski klasik, avtor takih večnih biserov, kot so Ime mi je Tomaž, Sreča na vrvici in Čarodejni novčič. To so samo trije moji najljubši naslovi, napisal je ogromno. Ker gre za enega redkih sovaščanov, ki sem jim kulturno za kaj hvaležen, se mi je zdelo prav, da dobi ob tej moralni paniki vsaj priložnost, da predstavi svojo stran štorije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.