Gasparijevo sporočilo
Kako je minister Gaspari v dvajsetih minutah povedal vse tisto, kar bi moral vedeti vsak slovenski politik
Minister za razvoj Mitja Gaspari je v petek, 21. januarja, prišel na posvet stranke Zares. Morda bi bilo koristno, če bi obiskal tudi druge stranke.
© Borut Krajnc
Mitja Gaspari, minister za razvoj, nastopa redko, ko nastopa, pa ne govori veliko. Njegova vloga v vladi je jasna: bil naj bi tisti, ki naj bi imel pred očmi celotno sliko. Eden takšnih njegovih redkih nastopov je bil posvet stranke Zares, na katerem je prejšnji petek predstavil svoje videnje stanja. Nastop je bil nenavaden. Trd in trpek, z zelo resnimi sporočili tudi koaliciji in vladi, v kateri deluje.
»Na eni strani sem stigmatiziran, da sem tisti, ki je liberalec v tej vladi. Tako me definirajo predvsem kolegi iz SD. Čeprav to nisem, vem, da bo problem izvesti nekaj tistega, kar se pod to negativno konotacijo pri nas označuje. A dejstvo je, da se ne da gospodariti samo z dohodki in izdatki. Treba je gospodariti s premoženjem. Ker konec koncev je ekonomija pretežno premoženje.« S temi besedami je prejšnji petek začel Gaspari analizo stanja slovenskega gospodarstva: »Moja druga stigmatizacija je, da sem fiskalni konservativec. Tudi to je posledica okoliščin, ne pa mojega prepričanja. A tako je iz preprostega razloga: moja stališča so posledica realnosti, dejstva, da danes nimamo toliko prostosti, kot se na prvi pogled zdi. To je posledica tega, da smo vstopili v EU in v evroobmočje, ne zavedajoč se, da vstopamo v neke realne nove okoliščine in omejitve. Nadaljevali smo z razmišljanjem, ki ga definirata lastna denarna politika in ekonomska samostojnost. A tega že nekaj deset let ni več, pa tudi prej tega prostora ni bilo veliko. Po izgubi monetarne samostojnosti, ki ni bila nujno slaba zadeva, pa je tega seveda še manj.«
Gaspari ne mara govorjenja na pamet.
»Okoliščine, v katerih danes delujemo, so drugačne od tistih, ki smo jih imeli pred vstopom v EU, drugačne od tistih, ko smo vstopali v evroobmočje. In skozi čas so se zmanjševale stopinje prostosti, ta kriza pa je pripeljala nekaj, kar je elementarna nesreča. V elementarni nesreči se ljudje zelo različno odzivajo. Nekateri se rešijo iz vode, nekateri se utopijo, tretji plavajo in poskušajo. Mi ta trenutek sodimo v zadnjo kategorijo. Še vedno nam ni jasno, da pri reševanju te krize ne gre za kozmetične popravke, ampak gre za spremembo mentalitete, načina razmišljanja. Postati moramo sposobni odzivati se na spremembe, na katere sami nujno ne vplivamo.«
Po Gasparijevem mnenju je negibnost slovenske družbe zlasti na ekonomskem področju ta trenutek tista, ki bo tudi v prihodnje vplivala na razvoj. »Ne izbiramo okolja, v katerem živimo. Seveda lahko izstopimo iz evra, ustanovimo lastno centralno banko: In čez nekaj let bomo ugotovili, da naša valuta ni tisto, kar smo upali.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.