Referendum za en evro
Bi o nameri vlade, da omeji pravico do referenduma, čeprav se zdi nedostojna, vendarle veljalo premisliti?
Odvetnik in pobudnik referendumskega vprašanja o enem evru, Franci Matoz in Rado Pezdir
© Borut Krajnc
V državni zbor je pred dnevi prispela pobuda za začetek postopka za razpis referenduma, na katerem bi volivci odločali, ali se strinjajo, da bi bil prispevek za RTV za evro višji. Predsednik državnega zbora je sicer že zavrnil razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov, ker je bilo med 2500 predloženimi podpisi le 1826 veljavnih. A pobuda sama je simptomatična, kaže, kako v zadnjem času opozicija prek svojih poslancev in civilnodružbenih somišljenikov uveljavlja pravico do referenduma. In takšen pogled na bistvo referenduma se širi tudi zunaj teh krogov ...
Pobuda za referendum Civilne iniciative za pravno državo Rada Pezdirja, na katerem bi odločali o enem evru na mesec oziroma dvanajstih evrih na leto, je zgolj zadnja v vrsti. Lani poleti so opozicijski poslanci zahtevali referendum o zakonu o izbrisanih, a ga je zaradi bojazni, da bi bile z njim kršene človekove pravice, prepovedalo ustavno sodišče. Septembra je pobudo za referendum o zakonu o sistemu plač v javnem sektorju vložil del sindikatov javnega sektorja, a mu ni uspelo zbrati dovolj podpisov. Oktobra so poslanci SDS, SNS in takrat še poslanec SD Andrej Magajna vložili pobudo za referendum o zakonu o RTV, referenduma se je udeležilo 14,63 odstotka volivcev. Novembra sta Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vložili pobudo za referendum o zakonu o malem delu, zbrali sta dovolj podpisov, referendum bo še pred pomladjo. Decembra so svobodni sindikati vložili pobudo za referendum o pokojninski reformi, zbiranje podpisov (zbranih je 33.000 podpisov) je prekinjeno do odločitve ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma. Če opozicija ne bo privolila v kompromis glede pravic istospolnih partnerjev v novem družinskem zakoniku, se obeta nova pobuda za referendum, o kateri bo skoraj zagotovo najprej odločalo ustavno sodišče. To je referendumska vsota zadnjega pol leta. Pred tem smo v 15 letih glasovali na 13 referendumih, med njimi so bili tudi referendumi širšega pomena, o vstopu v zvezo Nato in EU ter o arbitražnem sporazumu. V prejšnjem mandatu sta bila recimo razpisana vsega dva zakonodajna referenduma, v mandatu prej tudi le pet.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.