3. 2. 2011 | Mladina 5
Revolucija!
Zakaj Arabci govorijo in mislijo namesto nas, zakaj se zahodne politične elite tako bojijo arabske revolucije in zakaj je slovenska vlada zamudila zgodovinsko priložnost, da bi Mubaraka in Ben Alija kot prva pozvala k odstopu
Usoda Mubaraka je na tanki vrvi: Demonstracije 1. februarja na Trgu svobode v Kairu
Poglejte Egipt in Tunizijo. Kaj vidite? Ogenj, vstajo, revolt, revolucijo - pomlad arabskih narodov, ki je ožgala tudi Maroko, Alžirijo, Jordanijo, Jemen, Mavretanijo in celo Kuvajt. In kaj je pri tem najbolj noro? To, da je jordanski kralj Abdulah za vsak primer na hitro razpustil vlado? To, da je jemenski diktator Saleh za vsak primer na hitro napovedal prepolovitev davkov in dvig vojaških plač? To, da so kuvajtske oblasti za vsak primer na hitro vsakemu državljanu poslale 2600 evrov? Ne, ampak to, da egipčansko ljudstvo zahteva zamenjavo režima, odstop hirajočega diktatorja Mubaraka (»Dol z Mubarakom«, »Mubarak, spokaj«, »Poberi se«, »Letalo za Savdsko Arabijo te že čaka«), in da se Zahod - mednarodna skupnost, Amerika, Evropska unija - ne odziva. Še huje: egipčansko ljudstvo zahteva odstop diktatorja, Zahod pa ga pri tem ne podpre. Zahodni voditelji diktatorja pozivajo le k »umirjanju strasti«, »uvedbi reform«, »dialogu z opozicijo«, »sprostitvi medijske svobode« in »spoštovanju človekovih pravic«. Natanko to so malo prej počeli pri Tuniziji: tunizijskega diktatorja Ben Alija so pozivali k »umirjanju strasti«, »uvedbi reform«, »dialogu z opozicijo« in »sprostitvi medijske svobode«, medtem ko ga je samo tunizijsko ljudstvo pozivalo k odstopu.
Ne, Zahod tunizijskega diktatorja ni pozval k odstopu. Ni podprl zahtev tunizijskega ljudstva. Niti moralne podpore mu ni dal. Ni rekel: z vami smo! Razumemo vas! Diktator naj gre! Ne, Zahod je izražal le »zaskrbljenost«, obenem pa poudarjal, da se ne more vmešavati v tunizijske notranje zadeve in da se noče opredeljevati, da hoče torej ostati nevtralen. Nevtralen? V tej situaciji? Nevtralen ob alternativi: ljudstvo ali diktator, ki je na oblasti že 20 ali pa 30 let?! V tej situaciji - ob tej alternativi - je nemogoče ostati nevtralen. Nemogoče je ostati neopredeljen. Nemogoče! Toda Zahodu je uspelo nemogoče: ostal je nevtralen.
Na srečo je nemogoče - pravzaprav upgrade nemogočega - uspelo tudi Tunizijcem: Ben Alija so tako stisnili in tako prekričali, da je spokal zlato in zbežal v Savdsko Arabijo. Ko ljudstva enkrat ni več strah, zgrabi smrtni strah diktatorja. Tunizijci so od Zahoda zahtevali malo. Tako kot malo zahtevajo Egipčani: da podpre njihovo zahtevo po odstopu diktatorja Mubaraka, ki je na oblasti že skoraj 30 let. In seveda, tudi z jeznimi, množičnimi, zrevoltiranimi pozivi k odstopu jemenskega diktatorja Saleha, ki je na oblasti že več kot 30 let, se Zahod ne solidarizira. Daleč od tega. Zahod le mirno, distancirano in pokroviteljsko - z neokolonialno »zaskrbljenostjo« - spremlja revolucionarno vrenje v arabskih deželah.
In zdaj pomislite - tu je norost norosti: to je taisti Zahod, taista mednarodna skupnost, ki je pred nekaj leti tako »odločno« zamenjala režim v Iraku in odstavila diktatorja Sadama Huseina. To je taista mednarodna skupnost, ki je ob tem kar pokala od »humanizma« in »človekovih pravic«. To je taista mednarodna skupnost, ki je malopridnega Sadama Huseina strmoglavila v imenu svobode in demokracije. In kaj hočejo Tunizijci? Pa Egipčani? In Jemenci? Natanko to: svobodo in demokracijo. Kaj so očitali Sadamu Huseinu? Torturo, teror, kršitve človekovih pravic, brutalno obračunavanje z opozicijo, medijsko blokado, masivno korupcijo, nepotizem, klientelizem. In kaj Tunizijci, Egipčani in Jemenci očitajo svojim diktatorjem? Natanko to! In kaj so še očitali Sadamu Huseinu? Da je kradel volitve. Saj veste, bil je osovražen diktator, toda na volitvah je potem vedno »čudežno« dobil 99 % glasov. Kaj pa Ben Ali? Nikoli ni zmagal brez »čudeža«: bil je osovražen diktator, toda na volitvah je dvakrat dobil več kot 99 % glasov, enkrat dobrih 94 %, enkrat pa 90 %. Zahod si je verjetno rekel: mora biti pa res priljubljen, če je zanj volila celo opozicija! Vsekakor, Zahod bi ga morda čez 10 ali 20 let zrušil in predal naglemu ljudskemu sodišču - ker je leta 2011, med demonstracijami, med pomladjo arabskih narodov, kršil človekove pravice in streljal na protestnike! Tako kot so Sadama Huseina leta 2003 obtoževali, da je leta 1991 - v času prve zalivske vojne - brutalno obračunal s Kurdi na severu in šiiti na jugu, ki so se tedaj množično uprli. Drži, Kurdi in šiiti so se uprli, ker jih je k uporu - k vstaji, revoltu - pozvala Amerika oz. Koalicija, ki jim je ob tem jamčila vso potrebno moralno, logistično in vojaško podporo, toda potem jih je pustila na cedilu ter jih prepustila Sadamovim represalijam.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.