Dekadentne najstniške zabave

Objavljeni »dogodek« na Facebooku je obljubljal: »Pripravljamo vam presenečenje glede kraja dogodka. Za kraj sredi Pariza boste izvedeli 24 ur pred začetkom. Dresscode: Več kot primerna ali več kot neprimerna oblačila po vaši izbiri! Nobene srednje poti, oblečene v športne čepice, trenirke in superge bomo izločali ob vhodu. Body painting! Gospodične vas bodo za 2 evra porisale po telesu. Prisotni bodo fotografi, ki bodo poskrbeli, da se boste večera spominjali. Poljubljanje po želji. Kamerman. Projekcija epizod Mularije in ... (?!!). Garderoba 2 evra po oblačilu. Kadilnica. Organizator ne bo dovolil nikakršnega nasilja, izzivalce bomo brez vračila denarja odstranili. Na voljo je samo 150 vstopnic po 15 evrov za dekleta in 150 vstopnic po 20 evrov za fante. Vstop samo z vstopnicami iz predprodaje. Za nakup pokličite Vincenta na telefon 07 86 01 33 ... Predprodaja bo v torek in v sredo od 14. do 18. ure pred cerkvijo svetega Evstahija. Izvirno oblečeni dobijo 20 brezplačnih pijač! Cena pijač: Soft-shot 2 evra, pivo 3 evre, hard 4 evre, koktajl 5 evrov. Ker so poslanci sprejeli amandma k zakonu, samopostrežnega bara ne bo. Amandma namreč prepoveduje ''konzumacijo neomejene količine alkohola proti plačilu pavšala'' in ''brezplačno ponudbo alkoholnih pijač za promocijske namene''.
Pridite, spet bomo preživeli NO LIMIT večer, z vse več alkohola in drog, sprostili se bomo in DOSTOJNO proslavili konec počitnic. Dvojec DJ-ev XY, ki na skins partijih vrtita že več kot leto, bo skinsom in skinsicam postregel z elektronsko glasbo več slogov: od elektro trasha, fidget housa, tehna do dubstepa. Pripravite ušesa, če boste že preživeli, vam bodo zagotovo počili bobniči.«
V začetku leta 2007 je britanska serija v Franciji pred televizorje prikovala rekordnih milijon in pol gledalcev, predvsem mladostnikov, ki so na forumih kmalu ustvarili pravo skupnost. Rodila se je zamisel, da bi v resničnem svetu poustvarili nepozabne razuzdane zabave, po omenjeni TV-seriji so jih imenovali kar skins partiji (ti seveda nimajo nič skupnega z obritoglavci, beseda skins je angleški slengizem, ki pomeni papirček za zvijanje cigaret in džojntov). Čeprav so snovalci nanizanke v nekaterih prizorih namenoma močno pretiravali, se je francoski mladini prav to zdelo najbolj zabavno. Dekleta so se oblekla v fluorescenčne najlonke in si nadela skoraj pravljične kostume, fantje so si slekli majice in si na še neporasla prsa napisali slogane kot »Rape me!« (Posili me!), na obraze pa so si nadeli živalske maske. Zaščitni znak zabav je postalo pretiravanje z vodko, ekstaziji ter divje poljubljanje vsevprek. Na eni prvih takšnih zabav v mestu Aix-en-Provence na jugu države so se zbrali študenti političnih ved in prava in do zgodnjega dopoldneva okušali dotlej neznane orgiastične občutke. Skins partiji so se v letu 2009 in 2010 razširili po vsej Franciji, pa tudi v Ženevo, Barcelono, v Manchester, v Belgijo, Prago, Budimpešto, Montreal in še kam. Organizatorji zabavam dajejo pomenljive naslove kot Dirty Christmas, Karnage X-mas, Guerre, Kaos, Redlight, njihovi udeleženci pa si na Facebooku nadanejo nadimke kot MikeyMike, Pandi Panda, Own You, Trash Sweet ali Illicite. Na zabavah se poistovetijo z dekadentnimi liki, ki jih upodabljajo, pri tem jim je v pomoč bogata zakladnica zamisli ekstravagantne Lady Gaga. Vso noč se slačijo, poljubljajo in seksajo z dekleti, s fanti in z obojimi, v dvoje, v troje ali še bolj množično, vedno je na voljo dovolj kokaina, hašiša, ekstazija in predvsem alkohola. Obiskovalci so lahko vse razen sramežljivi in zadržani, biti morajo »rock in glamur«, »odbiti in hiperlibertinski«, najbolj neumorni obiščejo še »black room«, kjer si lahko v temi dajo duška s komerkoli, ne da bi ga sploh videli. Ker predvsem mlajši predstavniki generacije 2.0 v teh zabavah ne vidijo nič drugega kot logično nadaljevanje kulture tektonike, v njih le še bolj uživajo, saj gredo lahko res do skrajnih meja, tu je pomembno videti in biti viden, ekshibicionizem in razuzdanost sta postala modus vivendi.

Zgledi vlečejo

Eden prvih skins partijev se je »zgodil« med velikonočnimi počitnicami leta 2007 v Veliki Britaniji. Neko dekle je na svojem MySpace profilu objavilo, da bo doma organiziralo neuradno zabavo serije Mularija, prikazalo se je dvesto udeležencev, v hiši so naredili za 18 tisoč evrov škode. Več takšnih dogodkov je zabeležila tudi policija na Irskem in drugod po Angliji, vselej se je končalo s precejšnjo gmotno škodo in s krajo dragocenejših osebnih predmetov. Francoske skins partije so, tako kot drugod, sprva organizirali 16-letniki v hišah in stanovanjih svojih staršev, prek družabnih mrež so povabili nekaj deset prijateljev in se z njimi divje zabavali pozno v naslednji dan. Eden od njih je na spletu zapisal, da mu ni jasno, česa ljudje ne morejo razumeti: »Živimo v svetu, polnem pravil, nadzora in kompromisov. Nekateri svoje nezadovoljstvo izražajo tako, da zažigajo avtomobile, mi pa nikomur nič nočemo. Družita nas le ekscentričnost in želja po svobodni ljubezni. Tega ne morejo razumeti le zabiti stari ljudje.«
Seveda so tržno nišo kmalu zavohali tudi nočni klubi in diskoteke, ki zdaj zabave organizirajo v svojih prostorih, vendar jim »pravoverni« skinsi očitajo, da so mulariji ukradli izviren način druženja, saj se v diskotekah ne smejo kaditi niti cigarete, kaj šele trava, vanje varnostniki ne spuščajo mladoletnikov, poleg tega pa obiskovalcem zaračunavajo drage vstopnine in pijačo, ki bi jo sicer v zasebne prostore prinesli od doma. Diskoteke zdaj donosne partije organizirajo od Strasbourga do Bresta, od Caena do Saint-Tropeza, domnevno »zadnji hip izdane lokacije« pa obiskujejo policija in starši. Najbolj slikoviti se dogajajo kar na znanih čolnih na Seni sredi Pariza, namenjeni so predvsem polnoletnim najstnikom iz premožnejših družin. Mladoletniki pa vztrajajo pri svojem in organizirajo tako imenovane secret skins partije, katerih skrivno lokacijo res objavijo na Facebooku šele nekaj ur pred dogodkom, s skupnimi močmi se dokopljejo do ozvočenja, pijačo in drogo pa mora namesto vstopnice prispevati vsak udeleženec po svojih močeh. Ključna sestavina je seveda sproščen odnos do spolnosti. Sedemnajstletni Thomas pravi, da mora biti dekle, če naj ga zanima, biseksualno: »Preveč mi je všeč biti v postelji z dvema dekletoma, seveda nikomur ne branim ničesar, a imam tudi sam pravico do tistega, kar mi najbolj ustreza. Ko se začnem videvati z dekletom, jo najprej peljem na skins parti, da se izkaže, ali je preveč zadržana z drugimi dekleti, to je najboljši preizkus.«
Tudi 16-letni Olivier pripoveduje, da pravih skins partijev ne organizirajo diskoteke, temveč mladoletniki v lastni režiji, na najbolj nemogočih krajih: »Včasih do polnoči gledamo v telefon in čakamo, kdaj bo objavljen kraj dogodka, potem ga pogosto še uro ali dve iščemo. Takšno druženje ima smisel le, če so vsi udeleženci v podobnem stanju duha, če niso agresivni in so ''socializirani'', saj se takrat lahko popolnoma sprostimo in prisluhnemo svojim željam in potrebam. Še nikoli ni prišlo do prepira, še manj do pretepa, takšni skins partiji so nekakšna orgiastična anarhija.«
Seveda pa skins partiji ne zanimajo vsakega francoskega mladoletnika. Šestnajstletna Adeline je šla na takšno zabavo samo zato, da ne bi umrla nepoučena: »Ko nisem hotela spiti kozarca močne pijače in ko sem zavračala dekleta, ki so me hotela poljubiti, so me začeli vsi zasmehovati. Znašla sem se v svojem kotu, okrog mene pa so se dekleta, ob burnem prigovarjanju fantov, divje poljubljala med seboj. Prav kmalu sem šla domov«.

Doba pornokracije

Psihoterapevtka Daniela Litoiu - Colliard je prepričana, da skrivnost svetosti v današnjem novem svetu voajerizma ne obstaja več in da so mladi v njem izgubili kompas. Kako ga tudi ne bi, ko pa sta medmrežje in mobilni telefon povsem spremenila obnašanje njihovih staršev: prek sodobnih tehnologij se spoznavajo in ločujejo, danes mladostnikov med 15. in 18. letom sploh ne pretrese več njihova razveza, temveč hitrost in število partnerjev, s katerimi imajo opravka po njej. Tako dobivajo sporočilo, da je vsakdo zamenljiv, da spolnost sploh nima več podlage v čustvih, dokaz za to naj bi bilo vse večje število mladoletnikov, ki že prvega partnerja iščejo prek spleta, ter naraščajoče število članov skupin na Facebooku, z nazivi kot so »Fuck l''amour« in podobnimi. Nedvomno pa naj bi šlo za razvajene otroke, ki jim starši nikoli niso postavili nikakršnih omejitev.
Tudi raziskovalec in avtor več del o pubertetnikih, Michel Fize, pravi, da so se razmere v družbi močno spremenile. Doba pornokracije, v kateri živimo, je prinesla povsem novo doumevanje telesa, ki ni več nekaj intimnega, česar ne podarimo prvemu, ki pride mimo. Je orodje, s katerim zadovoljujemo predvsem telesne potrebe: to velja tudi za mladostnike, ki se, zaradi pomanjkanja starševske skrbnosti, s pornografijo srečujejo že zelo zgodaj in iz nje pobirajo vedenjske vzorce. Za to, da bi videli poljubljanje med ženskami, jim ne nazadnje ni več treba dostopati do pornografskih vsebin, tega je vse več kar na zabavni sceni. Ko osemnajstletna dekleta svojih fantov ne želijo več očarati s svojim značajem, telesnimi in intelektualnimi sposobnostmi, temveč s spolnimi stiki v troje, s še enim dekletom ali fantom, in ko izraz threesome (trikotnik) postane del slovarja mladostnikov, moramo priznati, da so spremembe korenite. »Ker je spolnost vsepovsod, v pogovorih, v revijah, na medmrežju, in ker razen pedofilije skoraj ni več predsodkov, so najstniki, še preden se sploh spustijo v prva razmerja, že siti običajne spolnosti.«
Podatki francoskega inštituta za statistiko vseeno kažejo nekoliko drugačno sliko o spolnem vedenju današnjih najstnikov: njihova povprečna starost ob prvem spolnem odnosu naj bi bila 17 let in pol, skoraj enaka kot pri generacijah, rojenih v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. To ne pomeni le, da je domnevna najstniška razu-zdanost, bolj kot kaj drugega, družbeni mikrofenomen, temveč tudi, da pri verbalnem pretiravanju v zvezi s spolnostjo najstniki niso bistveno drugačni kot nekoč.