Arhive je do leta 2044 zaprla Janševa vlada
Kljub zaigranemu političnemu šovu je prav vlada Janeza Janše na sporne dokumente SDV nalepila oznako »tajno« in jih zaprla do leta 2044, z možnostjo podaljšanja še za 10 let
© Tomaž Lavrič
V drugi kletni etaži Slovenske varnostno-obveščevalne službe (Sova), na naslovu Stegne 23 c, je danes večji trezor, varovan z varnostno kamero. Trezor nima ene ključavnice, ampak dve. Prvi ključ ima v lasti Arhiv Slovenije, drugega Sova, tako da je vstop mogoč le ob sočasni prisotnosti predstavnikov obeh ustanov. V trezorju je predvsem porumenel papir. Gre za 84 tekočih metrov arhivskega gradiva, torej okrog 100 tisoč dokumentov, ki so shranjeni v približno 520 arhivskih škatlah. Tem je dodanih še 348 mikrofilmov, 1051 t. i. mikrofišev in dva CD-ja z 11.776 dokumenti »elektronske baze delovnih gradiv« bivše tajne policije, SDV.
Takšen strog režim ni v veljavi šele sedaj, odkar je Igor Omerza prosil za vpogled, ampak že od sredine leta 2008, ko je Janševa vlada z Arhivom Slovenije podpisala poseben sporazum o varovanju dokumentov. Čeprav so pred tem sprejeli na videz liberalen arhivski zakon, po katerem bi moralo biti vse gradivo SDV »dostopno brez omejitev«, so v tem sporazumu dostop omejili z železnim režimom. In sicer zato, kot preberemo v sporazumu, ker naj bi bilo gradivo povezano s kasnejšimi dejavnostmi Sove. Gradivo naj bi vsebovalo občutljive in za varnost države pomembne podatke, obsegalo naj bi podatke »o nekdanjem in sedanjem delovanju tujih držav oziroma njihovih obveščevalnih služb na območju Republike Slovenije in v slovenskem zamejskem prostoru, pa tudi podatke o t. i. sodelavski mreži, ki je še aktivna ali pa je v interesu obveščevalno varnostne dejavnosti ''zamrznjena'' (usmerjeno neaktivna), ter podatke, ki se nanašajo na metode in sredstva dela obveščevalnih in varnostnih služb, tudi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije«.
Vodja SDS Janez Janša je v minulih štirinajstih dneh večkrat opozoril na domnevno nezakonito ravnanje Pahorjeve vlade, ki ni dovolila vpogleda v te dokumente na podlagi »njihovega« zakona. Pri tem ni skoparil s hudimi obtožbami. Govoril je o demontaži pravne države, govoril je o začetku državnega udara, zahteval je odstop direktorjev Sove in arhiva, zahteval je sklic koordinacije predsednikov parlamentarnih strank. Poslanec SDS Branko Grims se je v parlamentarni razpravi pred sprejetjem spremembe zakona celo spraševal o varovanju nacizma (»Ali imamo v Sloveniji Waldheima?«) ali zaščiti mednarodnega terorizma, v katerega je bil menda vpleten predsednik države Danilo Türk. A dostopa do zloglasnih arhivov SDV ni preprečila le vlada Boruta Pahorja, ampak predvsem vlada Janeza Janše. Ta je na te dokumente nalepila oznako tajno.
Ravno Andrej Rupnik, bivši direktor Sove, ki ga je na vrh vladne agencije postavila Janševa koalicija, je že 1. julija 2008 z dopisom številka 020-2/2008/13 te dokumente opredelil kot tajne. S tem je preprečil objavo do leta 2044 z možnostjo podaljšanja do leta 2054. Objava podatkov v teh dokumentih naj bi »hudo škodovala odnosom s tujimi državami«, povzročila naj bi »hujši zunanjepolitični zaplet zaradi možnosti razkritja dvojne kombinacije odkritja oz. prijetja tajnega sodelavca ter opravljanja drugih tajnih nalog agencije v tujini«, ogrožena naj bi bila celo ohranitev in razvoj slovenske manjšine, vse to pa bi lahko hudo škodilo verodostojnosti in ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti, saj bi s tem odkrili podatke o identiteti tajnih sodelavcev agencije, preberemo v Rupnikovi utemeljitvi.
Ironično je, da se sedaj prav v SDS zgražajo nad nedostopnostjo arhivov, ko pa so sami preprečevali dostop do njih. Čeprav so v zakonu na prvi pogled arhive na stežaj odprli, so nato sprejeli vladno uredbo, kjer so zapisali, da Arhiv Slovenije »zagotovi, če je potrebno iz razlogov nacionalne varnosti, in na predlog direktorja agencije, posebno varovanje in dostopnost predanega gradiva«. V SDS sicer sedaj pravijo, da naj bi bila omenjena uredba »sprejeta z namenom odprave nezakonitega zadrževanja arhivov v Sovi«, a tudi pravnik dr. Rajko Pirnat se strinja, da sta takšna uredba in iz nje izhajajoči sporazum med Arhivom Slovenije in Sovo očitno nezakonita. »Če so ugotovili, da so v zakonu prehitro in preveč obljubili, bi bilo prav, da potem spremenijo zakon,« še dodaja dr. Pirnat. Če bi torej opozicijski spomin segel vsaj kakšni dve leti nazaj, zadnji arhivski šov ne bi bil potreben. Morda pa bi bilo potem tudi več časa za t. i. konstruktivno kritiko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.