Mit o skupnih vrednotah

Zakaj v Sloveniji ni treba spremeniti vrednot, ampak ekonomska razmerja moči, zakaj imajo Slovenci že spremenjene vrednote, zakaj tej vladi ni bilo treba zbežati v tujino in zakaj bi tiste, ki oznanjajo nujnost “spremembe vrednot”, uslišala le maoistična kulturna revolucija

Slovenska politična elita zelo spominja na misice, ki na lepotnih tekmovanjih vedno s takim veseljem poudarijo, da bi rade spremenile svet. Od tod njihova pregovorna naivnost. Slovenski politiki kakopak niso tako naivni. Na videz so precej bolj realistični: spremeniti hočejo le Slovenijo. Misice si spremembo sveta predstavljajo zelo naivno: samo da bi bilo enkrat konec vojn in da bi ljudje živeli v miru! Politiki so tu spet bolj realistični: hočejo le, da bi ljudje mirno živeli vsak v svojem razredu in da bi se ob tem pretvarjali, da imajo iste vrednote in da jim gre za iste reči. Da bi vse ostalo tako, kot je, da bi torej še naprej vsi živeli vsak v svojem socialnem razredu, vsak v svoji revščini in vsak v svojem bogastvu, vsak v svoji brezposelnosti in vsak v svojih tajkunskih nebesih, je treba spremeniti vrednote. In da ne bo kakega nesporazuma: vrednote je treba spremeniti natanko zato, da bi lahko vse ostalo tako, kot je.
Vrednote je treba spremeniti, da bi lahko slovenski socialni in razredni status quo ostal tak, kot je. Vrednote je treba spremeniti, da nam ne bi bilo treba spreminjati socialnih, razrednih, ekonomskih razmerij moči. Vrednote je treba spremeniti, da bi lahko prikrili, da problem niso vrednote, ampak sile, ki povzročajo tako socialno razslojenost Slovenije. Vrednote je treba spremeniti, da bi lahko prikrili, da Slovencev ne razslojujejo vrednote, ampak ekonomska razmerja moči. Samo vrednote je treba spremeniti, pa bo spet vse tako, kot je bilo. Revni bodo ostali revni in brezposelni bodo ostali brezposelni, toda imeli bodo vrednote! A ne le to: imeli bodo iste vrednote kot slovenski bogataši. Vsi bomo imeli iste vrednote. Kajti: vsi moramo imeti iste vrednote. Če bomo imeli iste vrednote, bo konec »krize vrednot«. Če ne bomo imeli istih vrednot, se bo »kriza vrednot« nadaljevala. In če se bo nadaljevala »kriza vrednot«, se bo nadaljevala tudi gospodarska kriza. Kajti: »kriza vrednot« je kriva za gospodarsko krizo.
Kar je seveda trapasto, popolni misticizem, toda hej - ob koncu lanskega leta, v vseh tistih novoletnih poslanicah in »filozofskih« povzemanjih iztekajočega se leta, so nam vsi, tako politiki kot dežurni »misleci«, dopovedovali prav to: da smo se znašli v »krizi vrednot« ... da je za vse kriva »kriza vrednot« ... da je v ozadju vsega »kriza vrednot« ... »da nas bolj kot gospodarska in finančna kriza pesti kriza vrednot« ... da je finančna in gospodarska kriza le posledica »krize vrednot« ... da je treba narediti »preobrat v miselnosti« ... da je treba spremeniti vrednote ... in tako dalje. Zgodbi o »krizi vrednot« ni bilo ne konca ne kraja. Toda ne le ob koncu leta, ampak vse leto - fraza »kriza vrednot« ni in ni šla z menuja. Nekje vmes smo - via Nova Slovenija - dobili celo Zbor za vrednote. Hujša ko je bila gospodarska kriza, bolj je bilo vsem jasno, da je za vse skupaj kriva »kriza vrednot«. Nič, vsi ti »misleci« - tako z leve kot z desne - bi res potrebovali preobrat v miselnosti.
Prvič, socialna in razredna razslojenost Slovenije je tako huda, da res ne more biti posledica »krize vrednot«. In drugič, socialna in razredna razslojenost Slovenije je tako huda, tako globoka in tako kruta, da ljudje ne morejo imeti istih ali pa »skupnih« vrednot. Toda tisti, ki mahajo s »krizo vrednot«, predpostavljajo prav to: da je socialna in razredna razslojenost Slovenije - še nikoli hujša! - nebistvena. Podton te sprevrnjene in sprevržene »miselnosti« je na dlani: bolj ko smo socialno in razredno ločeni, bližje smo si! In dalje: bolj ko smo socialno in razredno ločeni, bolj potrebujemo iste, »skupne« vrednote! Kar pomeni: iste vrednote potrebujemo prav zato, da bi ostali socialno in razredno ločeni. Čim bolj ločeni. Ne brez razloga: naloga »skupnih« vrednot je, da reproducirajo sedanji družbeni red.
Skupne vrednote so past
Vse skupaj spominja na Zvezo rdečelascev, novelo, ki jo je pred mnogimi leti napisal Arthur Conan Doy-le. K Sherlocku Holmesu nekega lepega dne prikoraka rdečelasi trgovec, lastnik male, ne ravno profitabilne zastavljalnice, ki se mu je zgodilo nekaj zelo čudnega. Njegov pomočnik ga je opozoril na oglas, ki je izšel v nekem časopisu: Zveza rdečelascev razpisuje novo, dobro plačano delovno mesto. Prijavijo se lahko le rdečelasci, kajti pokojni bogataš, ki je ustanovil Zvezo rdečelascev, je bil rdečelasec. Ko je namreč umrl, so našli oporoko, v kateri je svoje ogromno premoženje zapustil neki ustanovi in zahteval, da z obrestmi poskrbijo za lažje zaposlovanje moških z rdečimi lasmi. Trgovec se prijavi - in izmed mnogih rdečelascev, ki se javijo na oglas, izberejo prav njega. Kakšno je njegovo delovno mesto? Kaj mora delati? Vsak dan od desetih do dveh mora sedeti v pisarni Zveze rdečelascev in prepisovati britansko enciklopedijo. To je vse. Pri tem mu zabičajo le: »Ves čas morate biti v pisarni ali vsaj v stavbi. Če odidete, za vedno izgubite službo.« In trgovec to potem počne: dan za dnem, teden za tednom. Dokler nekega dne na vratih ne najde obvestila, da je Zveza rdečelascev razpuščena. Trgovec je sicer v vseh teh tednih na lahek način zaslužil 32 funtov, toda vse skupaj se mu zdi vendarle preveč čudno. Kaj se je zgodilo? V čem je bil trik? Rešitev je preprosta: trgovčeva zastavljalnica je v neposredni bližini podružnice neke velike banke. Roparji so ugotovili, da to podružnico najlažje oropajo tako, da iz kleti zastavljalnice izkopljejo predor do banke, zato so morali trgovca vsak dan za nekaj ur zmamiti stran - v lažno pisarno fiktivne Zveze rdečelascev. Ko je v pisarni, kopljejo. Celo plačajo mu, toda sami si medtem tlakujejo pot k zlatu.
Z eno besedo: trgovca ujamejo na vrednote. Rdečelasec igro sprejme zato, ker je rdečelasec in ker misli, da so rdeči lasje vrednota in da rdečelasci skrbijo drug za drugega, da torej med rdečelasci obstaja neke vrste povezava, simpatija ali pa že kar solidarnost. Trgovec nasede, ker je rdečelasec - ker misli, da ima iste vrednote kot Zveza rdečelascev. Kaj je naloga tega trgovca, ki je na robu preživetja? Natanko tole: da ima iste vrednote kot rdečelasci, njegovi delodajalci. »Skupne« vrednote so tu le povsem očitna krinka za povečanje socialnih in razrednih razlik, za poglobitev socialnega in razrednega razslojevanja: ja, roparji - fiktivni »rdečelasci« - mu za opravljeno delo - okej, za delitev »skupnih« vrednot - nekaj malega plačajo, toda le toliko, da ne pade pod prag revščine, sami pa skušajo s tem - s forsiranjem iluzije o »skupnih« vrednotah - bajno, obsceno obogateti. »Skupne« vrednote so le past.
In glej, no: če se ozrete po Sloveniji, hitro opazite dve avtohtoni Zvezi rdečelascev. Na eni strani je vlada, ki napoveduje gospodarske reforme - točno, gospodarske reforme naj bi spremenile Slovenijo (in jo odpeljale v Pahorjevo drugo republiko). Na drugi strani pa je Janševa SDS, ki napoveduje ustavne reforme - točno, ustavne reforme naj bi spremenile Slovenijo (in jo odpeljale v Janševo drugo republiko). Kaj je cilj gospodarske reforme, veste: višja gospodarska rast. Bo to odpravilo tisto pošastno socialno in razredno razslojenost Slovenije? Ne. Ne pozabite: največje socialno in razredno razslojevanje v Sloveniji je potekalo prav v času visoke in najvišje gospodarske rasti. Ali bolje rečeno: revščina je najbolj naraščala prav v času visoke in najvišje gospodarske rasti. Vsekakor, visoka gospodarska rast je vrednota, »skupna« vrednota - in ta vrednota je past.
Razlika je le v tem, da je zdaj to past Pahorjeve Zveze rdečelascev, med letoma 2004 in 2008 pa je bila to past Janševe Zveze rdečelascev, ki zdaj - po padcu mita o univerzalni pravičnosti visoke gospodarske rasti - zahteva ustavne reforme in novo, drugo ustavo. Tu bi se morali najprej vprašati: bo Slovenija z novo ustavo bolj demokratična, bolj solidarna, bolj socialna, bolj pravna, bolj pravična? Vse to nam jamči že ta ustava, ki jo imamo. Je morda težava v tem, da je ne znamo spoštovati, izvajati in uporabljati? Če ne znamo spoštovati, izvajati in uporabljati prve ustave, kdo pravi, da bomo znali spoštovati, izvajati in uporabljati drugo ustavo? Kaj to pomeni? Da bo nova, druga ustava le zanazajsko legitimirala napačno branje prve ustave? Da bo le legitimirala socialno razslojenost Slovenije? Da bo le legitimirala razredni status quo? Nova ustava bi torej le poskrbela, da bi bilo vse tako, kot je bilo, ne da bi odpravila socialno in razredno razslojenost Slovenije. Pahor skuša Slovenijo reformirati na permisiven način, zato ima problem: ker je tako permisiven, izgleda nelegitimno. Janša je po drugi strani očitno pogruntal trik demokracije: če hočeš izgledati legitimno, moraš biti avtoritaren. Kar pomeni, da ne smeš pustiti, da ljudstvo izvoli tebe, ampak moraš ti izvoliti ljudstvo. Ko ima ljudstvo enkrat občutek, da je »izvoljeno«, lažje sprejme nove »skupne« vrednote.
Toda v obeh primerih je logika na dlani: ker bomo imeli nove »skupne« vrednote, socialna in razredna razslojenost Slovenije ne bo več izgledala tako pošastno, kot izgleda zdaj. Ker bodo Slovenci premagali »krizo vrednot« in dobili nove »skupne« vrednote, bodo lahko mirno živeli vsak v svojem predestiniranem razredu: revni bodo revni, bogati pa bogati, toda imeli bodo iste vrednote. Kar je, kot rečeno, popolni misticizem, ki pa je le posledica dveh sprevrženih predpostavk: prvič, da so vrednote nevidna roka družbe, potemtakem nevidna roka, ki - podobno kot nevidna roka trga - demokratično in nevtralno skrbi za univerzalno pravičnost družbe, in drugič, da so revni zato revni, ker jim je v naravi, da so revni. In seveda, bogatim je v naravi, da so bogati. Ne, ekonomska razmerja moči nimajo nobene družbene teže. Ne štejejo.
Družbena teža je pripisana »skupnim« vrednotam, katerih naloga je, da zabrišejo vse sledi ekonomskih razmerij moči. Lepo prosim, kako naj ima brezposelni ali pa delavec, ki živi na pragu revščine (ali pod njim), iste vrednote kot poslanec, ki nasprotuje predčasnim volitvam, da bi ohranil dobro plačano, stabilno, privilegijev in bonitet polno delovno mesto - kot poslanec, ki je obenem tudi župan, a nasprotuje uzakonitvi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije - kot odstavljeni minister, ki potem še eno leto, do zadnjega dne, vleče nadomestilo - kot politik, ki celo v najhujši finančni in gospodarski krizi misli le na ozke interese svoje stranke - ali kot tajkunski osamosvojitelj? Kako naj imajo iste vrednote ljudje, ki so tako hudo, tako kruto in tako globoko socialno ločeni? Kako naj imajo iste vrednote ljudje, med katerimi je tako globok razredni prepad, da drug drugega sploh ne vidijo? Še toliko bolj, ker hujše socialne in razredne razslojenosti v Sloveniji še ni bilo.
Poglejte na reč drugače: v Sloveniji je množica brezposelnih, množica ljudi, ki živijo na pragu revščine ali pod njim, množica ljudi, ki so zaradi zaposlenosti v ogroženih, propadlih gospodarskih panogah stalno na robu brezposelnosti, množica nomadskih delavcev, množica mladih, ki ne dobijo zaposlitve, pa kot fiktivni »študentje« delajo na črno - imajo vsi ti ljudje kak razlog, da bi imeli iste vrednote kot ljudje iz višjih socialnih razredov? Ne, glede na svojo degradiranost, glede na brezizhodnost svojega socialnega položaja in glede na to, da so po novem revni zato, ker jim je v naravi, da so revni, bi lahko imeli kvečjemu občutek, da so sredi prave razredne vojne in da so višji razredi v vojni z njimi. Navsezadnje: vam brezposelni izgledajo kot žrtve razrednega miru? Vam izgledajo kot žrtve »krize vrednot«? Ravno nasprotno: izgledajo kot žrtve nečesa zelo hudega, kataklizmičnega - razredne vojne. In naloga »skupnih« vrednot je, da to razredno vojno prikrijejo in odmislijo. Naj zdaj brezposelni verjamejo, da jih bodo rešile nove »skupne« vrednote? Hej, še vedno bodo brezposelni zato, ker jim je v naravi, da so brezposelni, toda imeli bodo vrednote!

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči