Različni avtorji: Sampler 2011

Pregled izdaj albumov domačih avtorjev ponuja vtis, da v Podalpju glasbeno prizorišče krojijo predvsem kitarski bendi. Za njimi veliko bolj zadržano opozarjajo nase jazzerji, deloma tudi raperji, za elektronsko glasbo pa se zdi, da še vedno stopiclja nekje po obrobju. Toda to je le zmoten, površen vtis.

Elektronska glasba svojo priložnost pač praviloma išče na singlicah in malih ploščah, zadnje čase še na številnih spletnih portalih, za te vrste distribucijo pa se vse pogosteje odločajo tudi slovenski producenti. Velja pa tu pripomniti, da je domačih založb, specializiranih za elektronsko glasbo, malo, za nameček pa so skoraj praviloma vezane na ozko profilirano publiko. Iz teh okvirov nekoliko izstopa založba RX:TX, ki že slabih deset let spremlja zanimive
elektronske podvige domačih kreativcev, času primerno pa se zato spreminjajo tudi njene smernice. Temu pritrjuje Sampler 2011, zbirka trinajstih skladb različnih avtorjev, ki so za brezplačen prenos ponujene na spletni strani založbe. Takšne zbirke imajo med domačimi elektrončkarji sicer že dolgo tradicijo, toda še pred desetimi leti so ponujale vtis, da slovenski avtorji z nekajletno zamudo sledijo tujim smernicam, zadnja leta pa potrjujejo, da domača elektronska produkcija precej uspešneje drži korak s časom. Najbrž bi prav v aktualnosti najprej našli rdečo nit trinajstih, sicer precej raznolikih avtorjev. Pobudniki zbirke sodelovanja niso pogojevali z osredinjenim postavljanjem skupnega motiva, pač pa so priložnost preprosto ponudili bolj in manj uveljavljenim domačim kreativcem, ki sledijo razmeroma svežim premikom v sodobni elektronski produkciji. Pa to ne pomeni, da je Sampler 2011 preprosto zbirka z vseh vetrov nabranih elektronskih odvodov. Na njem zbrane skladbe bržkone reflektirajo preference (novih) RX:TX-ovih urednikov, hkrati pa navdih črpajo iz smernic, ki vse bolj krojijo podobo sodobne elektronske glasbe. Zvočna podoba ploščka se naslanja na odprto atmosferično dubovsko estetiko, iz katere pronicajo sledi glitcha, dubstepa, downtempa, ambientala, tudi nafankiranih hiphop beatov, ki jih avtorji spretno ukrivljajo v sicer preverjene, a kljub temu razmeroma sveže domislice. Iskanje favoritov je povsem nepotrebno početje, niti to ni namen zbirke. Gre preprosto za presek dobršnega dela aktualne domače elektronske produkcije, zapis, ki izpričuje, da je dogajanje na domači elektronski sceni precej bolj živahno, kot bi si ob majhni beri avtorskih dolgometražcev sicer lahko zmotno predstavljali. Veseli pa predvsem to, da si je med uveljavljenimi producenti prostor enakovredno izboril tudi dobro poučeni podmladek, ki si z nabiranjem takšnih izkušenj pripravlja izvrstno podlago. Očitno za prihodnost slovenske elektronske glasbe ni nobenih skrbi oziroma se je lahko celo veselimo.