Janez Lombergar: "Zdaj smo v hiši sporazumno stopili na novo pot"

Pred dobrim tednom je programski svet z veliko večino za novega programskega direktorja TV Slovenija izvolil Janeza Lombergarja. Ta ima za seboj 30-letne izkušnje z delom na televiziji, položaj, na katerem je nasledil Jožeta Možino, pa je že zasedal med letoma 1992 in 2002. Pogovarjali smo se o tem, kakšni so njegovi načrti, v kakšnem stanju je nacionalka, pa tudi o novejših in starejših ter boljših in slabših oddajah.

Služba za stike z javnostmi RTV se je po nedavnem boksarskem dvoboju Dejana Zavca pohvalila, da si je neposredni prenos tega dogodka ogledal 37-odstotni delež vseh gledalcev, ki so bili takrat pred televizijskimi sprejemniki. Je bil to dosežek?

To je seveda bil dosežek. Ne glede na to, da šport ne sodi v moje siceršnje zanimanje ali početje, v tem primeru ne gre le za šport, temveč za človeka, ki je Slovencem blizu kot osebnost, ki je v življenju tako rekoč iz nič izjemno veliko dosegla.

Meja med tem, da je nacionalka ponosna na gledanost svojih oddaj, in med tem, da gledanost postane njen primarni cilj, je zelo tanka. Vaš predhodnik Jože Možina je v zadnjih letih uvajal številne oddaje, denimo Na zdravje, Vroči stol in Piramido, ki so si prizadevale za čim višjo gledanost. Ali je problematično, da je skušala nacionalka tako očitno posnemati komercialne televizije?

To je bila vsekakor napačna pot. V nekem obdobju so na TVS pri boju za gledanost tendenco po čim večji kakovosti in komunikativnosti oddaj zamešali s poplitvenjem. To sicer prinaša višjo gledanost, a vprašanje je, ali s tem res dosežeš ciljno publiko. Ne verjamem, da je bilo to storjeno namerno. Šlo je za izhod v stiski, za iskanje poti iz upadanja gledanosti, a pot je bila napačna. Zdaj smo v hiši sporazumno stopili na novo pot in sklenili, da bomo naše poslanstvo opravljali tako, da bodo gledalci to sprejeli.

Kje sami vidite presečišče med kakovostno, a ne dolgočasno, in gledljivo, a ne skomercializirano javno televizijo?

Kakovost ni nekaj, kar bi bilo v nasprotju z gledanostjo. Prav nasprotno. Ampak mnogo lažje je poplitviti stvari in jih narediti na prvo žogo kot narediti kakovostno gledano oddajo. Je pa še nekaj. Tudi kakovostne oddaje so problematične, če so hermetično zaprte in nekomunikativne. Če hočeš v ta slovenski prostor počasi vnašati kakovost in kulturo, ne smeš delati velikanskih korakov. Počasi moraš iti, po stopnjah. Nič ne boš dosegel, če boš želel zelo zahtevno glasbo Albana Berga uvrstiti na spored ob osmih zvečer. To je program za tiste, ki glasbo že poznajo, ki jo cenijo in bodo oddajo gledali tudi ob enajstih zvečer. Lahko pa ob osmih zvečer predvajaš denimo Čajkovskega in ob devetih zvečer Mahlerja. Ampak če Čajkovskega predvajaš ob osmih, spet ne boš naredil nič, če bo to posnetek koncerta v neki koncertni dvorani. Koncert mora biti dobro zvizualiziran. Občinstvo to pričakuje, sicer oddaje ne bo sprejelo.

TVS je bila v zadnjih letih poleg očitkov o vse večji komercializaciji deležna tudi očitkov o političnem obvladovanju. Grimsov zakon, ki je nastal v času Janševe vlade, je omogočil kadrovske menjave, nato pa je bila nacionalka, podobno kot nekateri drugi veliki mediji, razdeljena kot plen. Kako sami gledate na to obdobje?

Sam sem na televiziji že 30 let in zadnja leta težko izvzamem iz tega celotnega obdobja. Mislim, da ni mogoče narediti zakona, s katerim bi si lahko politika kakršnekoli politične usmeritve podjarmila RTV. Ljudje so tisti, ki ne glede na zakon peljejo takšno ali drugačno programsko politiko. Vse je odvisno od odgovornih urednikov in programskih direktorjev oziroma od tistega človeka, ki se odloči, ali bo program vodil le po svoji nazorski usmeritvi ali pa bo doumel, da je to prostor dialoga, kjer je treba, ne s pomočjo cirkusa in afer, ampak enakopravno in enakomerno upoštevati vse ideološke, politične, verske usmeritve, pa tudi estetske, umetniške prakse in poglede.

No, ampak dejstvo je, da je med letoma 2005 in 2008 prišlo do množičnih pritiskov na novinarje. Mnogi so se zgodili tudi v vaši hiši.

Veste, vedno so bili kakšni ekscesi. Težko rečem, da je bilo obdobje zadnjih štirih let bistveno drugačno od prejšnjih obdobij. To, kar se je dogajalo, je bilo veliko odvisno od samih ljudi. Mene so denimo leta 1992, ko sem nastopil svoj prvi mandat, v tej pisarni obiskali Demosovi ljudje in me tri ure prepričevali, da TVS potrebuje dva dnevnika, desnega in levega. Seveda sem jim rekel, da to preprosto ne gre. Sam sem zgodovinar in lahko rečem, da je treba zgodovino izjemno dobro poznati, predvsem pa je treba iz tega usvojiti neko vedenje, doživeti spoznanje, zaradi katerega se ogneš čerem za naprej. Ne zdi se mi prav, da bi ocenjeval delo svojih predhodnikov. V dialogu smo bili zelo odprti, korektni, strpni.

V preteklih letih je šlo vseeno nekaj zelo narobe. Informativni program TV Slovenija je zapustilo okoli 15 uveljavljenih novinarjev in voditeljev. To je bil najbolj množičen novinarski odhod v zgodovini RTV.

To, da je s TVS odšlo toliko uveljavljenih, kredibilnih ljudi srednje generacije, je seveda velika rana, ki jo bo težko zaceliti. Zakaj so odšli? Nekateri so odšli po svoji presoji, ker so se videli drugje ali pa se pač tukaj niso več videli. Drugi so odšli, ker jim je bilo najbrž tako namignjeno. O tem težko presojam, ker sem zadnjih osem let preživel v Izobraževalnem centru RTV. Vseeno pa tako dobro poznam razmere, da je dovolj, če rečem, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi. Ni šlo za nič drugega kot za preprosto neujemanje konceptov enih z videnji in pogledi drugih. Te rane ne bo lahko zaceliti. Zelo vesel bi bil, če bi se vsaj kdo od tistih, ki so odšli, vrnil.

Se razmere na nacionalki zdaj, ko je vzpostavljena celotna nova vodstvena ekipa, stabilizirajo?

Ni nepomembno, ali imaš mandatno funkcijo, ali si vršilec dolžnosti ali pa si samo eden od členov v timu, ampak če kdo misli, da se da hišo voditi le s tem, da si na položaju, se moti. To je projektno delo. Tim, ki trenutno vodi RTV ter Radio Slovenija in TVS in naše druge enote, se je sposoben pogovarjati in po mojem prepričanju je sposoben hišo peljati naprej. Težava TVS je v tem, da je zaspala kot Trnuljčica, svet pa je šel naprej. To se sicer ni zgodilo le v zadnjih štirih letih, proces se je začel že prej.

Hočete reči, z vašim odhodom s položaja programskega direktorja?

Ne, v bistvu je tudi zadnji dve ali tri leta mojega mandata že šlo v to smer. Zaspali smo v premočni samozaverovanosti v nekaj, kar nam je dajalo občutek, da se nam nič ne more zgoditi, ker imamo kot javni RTV-servis jasno začrtano poslanstvo. A prav to poslanstvo se je počasi izgubljalo. Problem je seveda v tem, da so se počasi izpustili iz rok profesionalni postopki dela. Ti postopki so se začeli najprej rahljati, nato pa so se ponekod povsem izgubili. Vse to seveda vpliva na kreativno potenco v tej hiši. Kakovosti sicer ni mogoče predpisati z dekretom, smo pa dolžni vzpostaviti in zagotoviti takšne delovne razmere, v katerih kakovost lahko nastaja. In v katerih se lahko rojevajo tudi ustvarjalni presežki.

Ali je nacionalka dovolj zazrta v prihodnost, ali dovolj razume, da gledalci nimajo več časa, da bi sedeli pred sprejemniki in čakali na točno določeno oddajo?

Pri nas smo se te krize zavedeli pozno in počasi. Zdaj je zadnji čas, da sprejmemo resne ukrepe in gremo v pravo smer. Tuje javne televizije, sploh recimo na Poljskem, Češkem ali v Skandinaviji, so že zelo dobro uvidele, da je osrednji televizijski program sicer res neko okostje, kjer lahko človek dobi celoten spekter programa, urejenega v neke vsebinske in dramaturške celote, a javna RTV lahko preživi le, če se zave sprememb, ki so se zgodile mediju, tudi tako, da vsebine, ki jih ustvarja, posreduje na vse načine. Tudi tako, da vzpostavi tematske kanale. Nekatere televizije jih imajo že po pet, šest, sedem, deset. TVS ima zdaj v načrtu svoj prvi tovrstni kanal, ki bo namenjen izobraževalnim in kulturnim vsebinam. Če bi bil sprejet novi zakon o RTV, bi na ekranu zaživel že jeseni. Ker pa je novi zakon padel in ker stari zakon še ne more biti dopolnjen, bo četrti program TV Slovenija jeseni zaživel le na multimedijski platformi, torej na spletu. Televizijski program bo zaživel kasneje.

Kakšna bo vsebina tega novega kanala?

Približno tretjina programa bo narejenega na novo, tretjino bodo sestavljale tuje oddaje, preostalo tretjino pa program, ki ga bomo prenesli s sedanje enke in predvsem dvojke. Tam se namreč med športom in razvedrilom skrivajo tudi vrhunski dokumentarci in glasbene oddaje. Ključna značilnost tega novega programa bo ta, da bo do osme ure zvečer namenjen predvsem otrokom in mladim. Osrednji del bo predstavljal šolski program, ki bo sledil učnim načrtom vseh predmetov v osnovnih in srednjih šolah in ga snujemo skupaj s šolskim ministrstvom. Zanj si skupaj prizadevamo pridobiti tudi evropska sredstva. V praksi to pomeni, da bo lahko učitelj, ki bo pri pouku potreboval neko vsebino, do nje lahko kadarkoli dostopil s klikom na našo platformo. Zdaj se namreč stotine učiteljev obračajo na televizijo s prošnjami za posnetke. Tudi otroci in starši bodo s klikom dobili temeljne informacije in pomoč. Menim, da je to novost, ki bo v temelju zatresla slovensko šolstvo. Zato je to projekt nacionalnega pomena.

Kaj pa druge vsebine?

Vsebine bodo vsak dan do osme ure zvečer namenjene točno določeni temi. En dan v tednu bo denimo posvečen kulturni in umetnostni zgodovini ter kulturi, drugi znanosti, tretji trendovski kulturi ... Pomembno se mi zdi tudi, da bomo skušali radikalno spremeniti pristop k obravnavi tem. Sam sem prepričan, da bi morali gledalce z našimi kulturnimi prispevki tako pritegniti, da se bodo res udeležili koncerta ali prebrali knjigo in nekaj doživeli. Gre za popolno prekoncipiranje oddaj o kulturi v smeri, da bodo same po sebi pomenile kulturni dogodek, da bodo dale gledalcu morda več kot sam dogodek in da bodo vsebine predstavljene drugače. Zlasti slednje je bilo doslej problematično, a se je v zadnjih mesecih izboljšalo. Ne pa še dovolj.

Imate kadrovsko in finančno zaledje ta takšno prenovo?

Pri kulturnih oddajah bomo enaka sredstva namenili novim konceptom. Kar zadeva četrti program TVS in prenovo dnevnoinformativnih oddaj, ki je prav tako v načrtu, pa jih bomo izvedli s pomočjo t. i. razvojnih sredstev, ki jih RTV dobiva od Eutelsatovih delnic. Tematski kanal je finančno zasnovan tako, da bo v naslednjih štirih letih do polovice pokrit z lastnimi sredstvi, preostalo polovico pa bodo pomenila evropska sredstva in drugi zunanji viri.

Omenili ste prenovo informativnih oddaj, ki jih je zadnja leta po gledanosti in vizualni podobi prehitela konkurenca. Prenovo ste začeli snovati, ko je bil odgovorni urednik še Rajko Gerič. Ali lahko ta po štirih letih mandata ponudi še kaj novega?

Glede na to, da je kolega Gerič pred desetletjem kot sindikalist pošiljal nad mene razne preiskave, sem verjetno zadnji na RTV, ki bi ga »imel posebno rad«. A ker po naravi nisem zamerljiv in ker tega ne gre mešati z delom, sem z njim v zelo korektnih odnosih. Težko bi za vse zaplete krivil eno samo osebo. Šlo je za splet okoliščin in tudi za kombinacijo ljudi, ki so vodili to hišo. Tudi Rajko se je trudil in skušal obrniti trende, vendar mu to nekako ni uspelo. Prenovo dnevnoinformativnih oddaj snujemo na podlagi dveh gradiv, prvega je pripravil dr. Marko Prpič, drugega Valentin Areh, in zanimivo je, da sta si gradivi zelo podobni. Sedanja odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič ima tako možnost, da iz obeh poročil izlušči najboljše in ju oplemeniti s svojim pogledom. Vsekakor pa imamo v načrtu tehnološko posodobitev, novo scenografijo in grafiko, predvsem pa tudi programske posege, kar vključuje tudi nove kadre. Večje vidne spremembe se obetajo jeseni, vsebinske pa postopoma odgovorna urednica uvaja že zdaj. Odmevi se po novem začenjajo točno ob 22. uri, kar smo dosegli brez kakšnega dekreta. V skoraj dveh mesecih so enkrat samkrat zamudili za tri sekunde.

Bodo Odmevi res postali celotedenska oddaja?

Moja prvotna zamisel je bila, da bi bili Odmevi tudi v soboto in nedeljo, s tem, da bi bil osrednji del oddaje v soboto namenjen kulturi, v nedeljo pa športu, a smo jo pozneje opustili. Odmevi so namreč zaščitni znak, blagovna znamka, oddaja, ki ima ugled, v preteklosti ga je imela še malo več ... Čez vikend bomo v istem terminu vseeno oblikovali prenovljeni informativni blok, v katerem bosta osrednja dela predstavljali nova oddaja o kulturi ob sobotah in nova športna oddaja ob nedeljah.
Lahko pričakujemo tudi nov koncept? Sedanji že zaradi scene predvideva konflikt med gosti.
Zelo pomembna razprava v skupini za prenovo informativnih oddaj je bila povezana s tem, ali narediti sceno, ki bo za vse informativne oddaje enaka in se potem loči le s pogledi in izrezi kamer ter s svetlobnimi elementi, pa tudi s tem, ali naj informativnim oddajam omogočimo goste, koliko gostov in kako jih posesti. Scena ti lahko namreč pogovor omogoči ali prepreči. Scena Odmevov, še bolj pa Omizja, zaradi razdalje goste danes razdružuje. Mnoge pogovorne informativne oddaje po svetu pa imajo v studiu mizo, ki voditelja in goste v komunikaciji psihološko združuje. Zato se tudi sami nagibamo k takšni rešitvi.

Oddaja Pogledi Slovenije je bila eden zadnjih projektov prejšnje vodstvene ekipe. Ste zadovoljni z njenim pristopom, ekipo, načinom obravnave tem?

Kolega Uroš se je na nacionalko vrnil v času, ko je TVS vodil Jože Možina, informativni program pa Rajko Gerič. Nastali so Pogledi Slovenije, ki so v bistvu spremenjena Trenja. Moram reči, da me ta oddaja vedno znova navdaja z mešanimi občutki. Z njenima ustvarjalcema se včasih čisto normalno pogovorimo o tem, kaj bi bilo lahko boljše, kaj gledalce iritira, ali je namensko netenje trenj med gosti v sami oddaji smiselno. Mislim, da se oddaja kljub vsemu umirja in da se bo namesto prepira vzpostavil dialog med gosti. Je pa res, da ima dialog na Slovenskem žal 5-odstotno gledanost, prepir pa 15-odstotno. In to je vredno premisleka! Predvsem pa zavedanja o tem, kaj sodi na javno televizijo in kaj ne.

Prejšnji četrtek je Slak ob koncu oddaje dejal, da naslednje oddaje morda ne bo, ker režiserju oddaje niste plačali za dodatno delo. Ali torej oddaja bo?

Oddaja seveda bo. Ko sem videl posnetek oddaje, nisem vedel, ali naj pobesnim ali naj se začnem smejati. Isti večer je bil režiser v moji pisarni, imeli smo debato o tem in se tudi dogovorili. Če si v hiši zaposlen kot režiser, ne moreš za isto delo prejemati tudi honorarja. Lahko dobiš kvečjemu dodatek na povečani obseg dela. Slak je potem vseeno dejal to, kar je dejal. Pozneje smo imeli zelo resen in tudi oster pogovor. Uroš pravi, da je to storil, da bi pomagal kolegu in zadržal skupaj ekipo. Sam mislim, da je bilo to sicer nepremišljeno, a vendar nedopustno ravnanje.

Traven in Slak imata z RTV sklenjeno triletno pogodbo, po kateri naj bi prejemala 4500 evrov bruto na mesec. Zakaj zanju ne veljajo enaki predpisi kot za druge sodelavce RTV, ki sodijo v sistem javnih uslužbencev in s tem v plačne razrede?

V sistem javnih uslužbencev sodimo tisti, ki smo zaposleni na RTV, pri pogodbenih sodelavcih pa kljub hišnim pravilom velja seveda tudi princip dogovora. Midva zdaj lahko razpravljava o tem, ali je ta vsota za štiri oddaje na mesec primerna ali ne, pri čemer lahko povem, da pogodbe nisem podpisal niti jaz niti sedanji generalni direktor. A če pustiva ob strani pomisleke o vodenju te oddaje in izboru tem, je dejstvo, da Traven in Slak vsak teden naredita uro in pol dolgo oddajo. Plačana sta torej za delo, ki je resno in kakovostno v smislu spoštovanja delovnih postopkov in priprav.

Koliko takšnih pogodb obstaja na TVS?

Kakor poznam situacijo, imata takšni posebni pogodbi le Traven in Slak. Vsi ostali honorarni sodelavci imajo takšne pogodbe, da so umeščeni v plačilne razrede, primerljive z redno zaposlenimi, in so zato tudi plačani tako kot oni.

Ko sva že pri denarju, ali drži, da je vaš predhodnik Jože Možina lani prejel kar 14.000 evrov nagrade?

Na neki seji nadzornega sveta sem videl poročilo o nagradah vodstvu RTV v preteklih štirih letih. Sam seveda nisem pooblaščen za dajanje tovrstnih podatkov, zato tega ne morem komentirati. Lahko pa povem, da sem ob pogledu na številke nekoliko onemel.

Že nekaj časa obstaja ideja, da bi nacionalka oblikovala svoj posebni novičarski program. Kaj je zdaj s temi načrti? Bi ta kanal nadomestil parlamentarnega?

Vemo, da bodo na POP TV kmalu novi tematski kanali, zato ni nobenega razloga, da bi še mi zdaj skočili v enak poskus. Ob pojavu programov, specializiranih za šport, prav tako ne vidim razloga za posebni športni program. Prioriteta nacionalke je, da izčisti programsko podobo obstoječih treh programov - enko moramo izčistiti v splošni nacionalni program, dvojko v športno-rekreativno-razvedrilni program, trojko v parlamentarno-informativni in štirko v kulturno-izobraževalni program, ki bo unikum v slovenskem televizijskem prostoru. Šele z vzpostavitvijo štirke bomo lahko dokončno izčistili program dvojke. Kar se tiče usode trojke, lahko povem, da ta program seje prenaša, ker tako določa zakon. Ampak ta program ima prihodnost. Iz njega se da narediti nekaj za tiste, ki jih zanima politika in jo želijo spremljati bolj od blizu. Pred RTV pa je seveda kot temeljna kratkoročna prednostna naloga vzpostavitev sodobnega informativnega središča, ki bo povezal vse informativne programe, tako televizijskega s parlamentarnim vred ter naš multimedijski center in radijski informativni program.

Parlamentarni kanal gledalcev za zdaj ni prepričal.

To sicer drži, čeprav gledanost vztrajno narašča. Ampak z gledanostjo je tako. Če znaša gledanost en odstotek, to zveni zelo malo, ampak to je 17.000, 18.000 ljudi. Če glasbeno oddajo Braneta Rončela Izza odra gleda odstotek ali dva gledalcev, je to nepojmljivo dober rezultat. Sploh če število gledalcev primerjamo s tem, da se lahko koncertov istih glasbenikov v Križankah ali Cankarjevem domu ob polnih dvoranah udeleži tudi do dvajsetkrat manj ljudi. Pa še nekaj drugega je. Ste kdaj pomislili, v kateri zvrsti umetniškega ustvarjanja so se v studiih TVS kadarkoli znašli tako vrhunski ustvarjalci svetovnega slovesa, kot se znajdejo prav v tej oddaji?

Je bil to ključni razlog, da ste oddajo vrnili na spored?

Vrnila se je zato, ker je nacionalkin ponos. Na sporedu je bila 15 let, nato je štiri leta ni bilo, ker naj bi imela prenizko gledanost, zdaj pa je spet tu. Mislim, da sodi v naš program. Kadar snemamo koncerte za oddajo, je pred hišo prava gneča, zanimanje za ogled oddaje v živo je veliko.

Med glasbenimi oddajami so zadnja leta samevale narodno-zabavne oddaje, zdaj pa TVS spet predvaja oddaje drugačnih glasbenih zvrsti. Ali so dovolj dodelane?

Vemo, da se glasba deli predvsem na dobro in slabo. To je edina prava delitev. Težava je seveda v tem, da je bila do pred nekaj leti narodno-zabavna glasba na televiziji v nedeljo po kosilu. To so vsi vedeli in nikomur ni bilo do tega, da bi to spreminjal. Ko pa daš enkrat v boju za široko gledalstvo tovrstno glasbo v elitni termin, mi pokažite junaka, ki jo bo umaknil od tam. Edina stvar, ki preostane, je, da se znotraj oddaje izgrajuje kakovost. Oddajo Na zdravje je seveda treba prenoviti in jo narediti bolj kakovostno. Glede novih oddaj pa lahko rečem, da smo z njimi pohiteli zato, ker je programski svet jeseni izrazil to željo, saj se je popolnoma podrlo razmerje med zvrstmi glasbe. Morda smo pri tem malce preveč hiteli. Res pa je, da ima Glasborola sicer nizko gledanost prek televizije, a ima že doslej tudi nad 70.000 klikov na spletni strani. Mularija te oddaje gleda, ko ima čas, in ne, ko so na sporedu.

Ena od novih oddaj je tudi dvojezična Effe's Inferno, ki naj bi združevala manjšinske in glasbene teme. Se vam zdi primerna za večerni termin, ki naj bi bil namenjen top oddajam?

Že uvodoma sem rekel, da smo malce pohiteli s temi oddajami. Čez čas bomo videli, ali so se prijele ali ne, in če se ne bodo, bodo dograjene ali pa, če bomo tako presodili, tudi zamenjane.

Je bila na podoben način vzpostavljena oddaja Trikotnik?

Lani jeseni je Zvezdan Martič predlagal novo oddajo, prinesel je elaborat in pripravil format. Sam sem si oddajo predstavljal tako, da bo to res nekakšno soočenje različnih pogledov in da bo to oddaja, kjer bodo gledalci prihajali v stik z njo prek domačih računalniških kamer. Ko so posneli pilotno oddajo, je bila ta precej drugačna od moje predstave. Zdi se mi, da je med snemanjem pilota in štartom oddaje minilo premalo časa. Teden dni je premalo za tehten razmislek in za raziskavo ciljne publike. Ampak odločili smo se, naj se oddaja počasi uveljavlja in raste v pravo smer.

Ali ni problematično, da se ustvarjalci oddaje učijo pred očmi gledalcev?

No, »učijo« je malce težak pojem. Drži pa, da mora oddaja praviloma najprej dozoreti, preden gre ven, v predvajanje. To bo gotovo šola za v prihodnje.

Novi zakon o RTV je predvidel nove vsebine za jugoslovanske manjšine. Zakon je potem na referendumu padel, ampak ali se jih boste kljub temu lotili?

Polna usta nas je enotnega slovenskega prostora, ki obsega še zamejstvo in izseljence. Pa se vam zdi, da je ta enotni kulturni prostor dejansko prisoten? Po mojem je to žal zgolj fraza. Zamejci, izseljenci, prebivalci slovenskih regij, pa tudi manjšine, vsi tvorijo enotni kulturni prostor. Zelo me boli, če se pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti v informativnih programih TVS muči s slovenščino. Četudi jo briljantno obvlada, bi mu morala televizija omogočiti, da govori v maternem jeziku: to je njegova temeljna pravica. Sam nikoli nisem zagovarjal geta programov na televiziji in nekateri so se bali, da bo novi RTV-zakon prinesel prav to. Vendar ne gre za nove oddaje, gre le za to, da opazimo tudi tiste naše državljane, ki so pripadniki drugih narodov nekdanje skupne države. To bomo seveda naredili, pa ne zato, ker nam je to naložil zakon, ampak zato, ker nam to nalaga zdrava pamet.

Preden je programski svet prejšnji teden glasoval o vašem imenovanju, so se v javnosti spet pojavili očitki izpred devetih let. Očitali so vam, da niste delali razpisov in da so posle s TVS dobivali vaši prijatelji. Ali drži, da je tožilstvo primer pometlo pod preprogo?

Te podatke lahko vsak preveri in veseli me, da mi je dal generalni direktor Filli na seji iztočnico, da sem lahko govoril o tem in stvari pojasnil. Zakaj je takrat prišlo do tega pogroma in cirkusa? Sindikat je sprožil nekakšno prijavo računskemu sodišču in policiji, češ da naj bi se na televiziji dogajale strašne reči. Potem so prišli v RTV revizorji in nekega jutra so na vratih našega generalnega direktorja, na mojih vratih in na vratih številnih podjetij pozvonili tudi kriminalisti. To je bila prva tovrstna preiskava na Slovenskem. Preiskava je trajala tedne, pretaknili so vse, in ko so končali, so vrnili dokumente in se mi zahvalili za sodelovanje. Rekel sem, in kaj zdaj, in odgovorili so mi, da niso našli znakov zakonsko spornih ali celo kaznivih dejanj. Saj jih tudi bilo ni! In to pomeni, da ni bila nikoli spisana obtožnica oziroma obtožni predlog. To pa pomeni, da ni moglo nič priti v omaro tožilca Železnika, kaj šele, da bi bilo pozabljeno v njej.

Računsko sodišče je takrat vseeno ugotovilo nepravilnosti. Sporno naj bi bilo, da ste leta 1999 podpisali aneks h koprodukcijski pogodbi za oddajo Lahkih nog naokrog, ki je znašal 25 milijonov SIT, čeprav ste lahko podpisovali le pogodbe do 20 milijonov SIT.

Še pred obiskom kriminalistov smo imeli na RTV interno revizijo revizorske hiše Ernst&Young, svojo revizijo pa je opravilo tudi računsko sodišče. Med njima je prihajalo do strahovito različnih pogledov, ampak če bi interna revizija karkoli odkrila, bi to napisala. In če bi računsko sodišče odkrilo, da je kdo nekaj naredil zelo narobe, bi predlagalo njegovo razrešitev. Računsko sodišče je izdalo mnenje s pridržkom, a v njem ni bilo nikakršne zahteve za odpoklic kogarkoli. Šlo je zgolj za opažanje sistemskih pomanjkljivosti. Največ pripomb je bilo povezanih s knjiženjem filmov, a še danes delamo popolnoma enako. Dobil sem tudi vprašanje o nenamenski porabi sredstev, ker je bila napovedana serija oddaj Radovedni Taček, potem pa smo na sredi produkcije začeli namesto te delati neko drugo oddajo. Vprašal sem jih: In kaj bi storili vi, če pa je legendarni Nace Simončič, ki je kot lutkar upodabljal lik Tačka, umrl? Ne bi zamenjali lutke in naslova oddaje?

Zakaj ste podpisali pogodbo, ki je bila zunaj vaših pristojnosti?

Ne verjamem, da bi zavestno podpisal pogodbo, ki je bila zunaj mojih pristojnosti. Najbrž sem le sledil dogovorom, da projekt podpišemo. V vsakem primeru je bil projekt narejen, in to dobro. Ne vidim razloga, da bi delali velike zgodbe iz tega. Poudariti pa moram, da me pozneje ni odnesla revizija ali računsko sodišče. Končalo se je zato, ker sva imela s takratnim generalnim direktorjem Štakulom zelo drugačne poglede na razvoj programa in način sanacije hiše.

Zanimivo je, da ste leta 2002 padli v času polemike o izboru slovenske evrovizijske popevke. Takrat so zmagale Sestre. Zdaj, ko ste se vrnili na položaj, smo spet tik pred tem tekmovanjem. Bomo tudi tokrat priča aferam? Se bo to zgodilo zaradi Severine v strokovni žiriji?

Stvar je letos taka. Žirijo predlaga odgovorni urednik razvedrilnega programa, sam dam soglasje, imenuje pa jo generalni direktor, pri čemer je zadnje dvoje izključno formalnost. Ko je odgovorni urednik Vanja Vardjan predlagal sestavo žirije, sem sicer pomislil, kaj se bo ob objavi te žirije dogajalo, a sem soglasje seveda podpisal. Ko smo za voditelja poročil postavili kolego Sekumadyja Conteja, ki je odličen, so se po telefonu usuli odzivi, »kaj je to zdaj neki zamorec«. Grozljivo je bilo, poniževalno in skrajno nekorektno, nedopustno. Pričakoval sem, da bodo odzivi tudi v tem primeru podobni. Gotovo bo veliko pripomb, »kaj se gremo s temi Hrvati, ki nas ne marajo«, ampak hej, nekdo mora začeti graditi most.