Ogledalo našemu dometu urbanega popa
Plan B v Kinu Šiška
Plan B (levo) je bolj malo repal in več prepeval ter predstavljal svoj zadnji album.
© Miha Fras
Ben Drew alias Plan B je bil tretji v nizu dogodkov Itak Džafesta, katerega rep se je vlekel še iz minulega leta, ko naj bi se bil pripetil koncert precej bolj znane skupine Goldfrapp. Pa vendar se osvežitev izbora nastopajočih z enim (naj)bolj znanih mladih Otočanov ni povsem ponesrečila, saj je Plan B na nedavni podelitvi nagrad brit odnesel nagrado za najboljšega britanskega solo izvajalca.
Zapleti z opremo, katere del je ostal v Nemčiji, so zavlekli začetek koncerta za slabi dve uri in prva reč, ki jo je publika doživela, je bil nekajminutni ogrevalni nastop Faith SFX, katerega največja novost za podalpsko publiko je bilo beatboxanje na dubstep, ki ga tod še nismo doživeli. Za njim so na oder priracali člani spremljevalnega benda in že takrat je bilo jasno, da bo Plan B bolj malo repal in več prepeval ter predstavljal svoj zadnji album. Potem ko je na oder priskakljala soulovska zasedba - petčlanska glasbena spremljava ter dve spremljevalni pevki, ki sta ves nastop migljali kot na baterijah Duracell - in po pompozni napovedi je na oder prišel tudi zvezdnik in začel svoj nastop z Writing’s on the wall. Ozvočenje je bilo vse od takrat pa do konca koncerta precej tiho, preveč so prišli do izraza višji toni, pohvaliti pa je treba luči, ki so ves čas nastopa odlično dopolnjevale odrsko dogajanje.
Komadi, kot je denimo Prayin’, so zaradi nepopolnosti oziroma slabe dnevne forme Drewovega glasu zveneli tanjše, a je vztrajal pri originalnih različicah in ni znižal melodij svojega petja, čeprav to včasih stori. Ponekod se je čutilo tudi pomanjkanje posamičnih inštrumentov, pri Love goes down so tako precej bolj kot godala manjkala trobila. Dober je bil v reperskih sekvencah, denimo v pesmi The Recluse, nato pa je podprt s strani publike in njenimi aplavzi nadaljeval valjenje svojega ducata napevov, redni del nastopa (menda po navodilih menedžmenta) končal že po pičlih 45 minutah ter se pustil malce prositi, preden je sledil dodatek. V bisu je dejansko (iz)zvenel kot urbani terasa bend, saj so se z ekipo spustili v kratke rekreacije soul klasik Smokeyja Robinsona, Bena E. Kinga, Billa Withersa in nekaterih drugih napevov - jasno, na dubstep podlage, ki so jih producirali v živo. V finalu smo slišali še Sealov Kiss from a rose, Eminemov Forget about Dre in njegovo Stay too long.
Doživetje iste zasedbe na kakšnem angleškem poletnem festivalu bi zagotovo pustilo drugačen (beri: boljši in emotivnejši) vtis, toda Kino Šiška je bil v opisanem primeru tudi ogledalo našemu dometu urbanega popa ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.