Radiohead: The King of Limbs

+ + + +

Drzna poteza, ki jo je skupina Radiohead naredila ob izdaji prejšnjega, zdaj že epohalnega albuma In Rainbows, se ponavlja: oxfordski vizionarji so še en album izdali na svoji uradni spletni strani. Izdaja albuma In Rainbows je pomenila svojevrstno revolucijo v glasbeni industriji, s katero so Thom Yorke in druščina želeli opozoriti na pogoltnost glasbene industrije danes in hkrati dokazati, da uveljavljene skupine ne potrebujejo več založb, The King of Limbs pa je zgolj nadaljevanje njihovega poslovnega eksperimenta. A obstaja razlika: download albuma In Rainbows je bil na njihovi spletni strani na voljo zastonj in za plačilo, kar je številnim radovednežem omogočilo brezplačno zvočno uživanje v resnični mojstrovini sodobnega neodvisnega rocka, hkrati pa je bila to odlična promocijska in poslovna poteza za skupino. Novi album je samo plačljiv in enako kakor prejšnji bo še dodatno izdan v tradicionalnih glasbenih formatih, na LP-ju in CD-ju. To pomeni, da so fantje kljub navdušenju nad možnostmi sodobnih tehnoloških orodij in formatov še zmeraj zvesti tradicionalnim nosilcem zvoka, pa tudi glasbenemu založništvu, njihove tovrstne poteze pa so skrbno premišljene in previdne.

Ustvarjalno pot skupine lahko razdelimo na tri pomembnejša obdobja: kitarsko obdobje ali obdobje pred albumom OK Computer, eksperimentalno obdobje ali obdobje po izdaji albuma OK Computer in obdobje po izdaji albuma In Rainbows. Našteta obdobja so predvsem povezana s ključnimi albumi, ki so zaznamovali kariero skupine. OK Computer je poslušalstvu predstavil Radiohead v novi luči in naznanil njegovo dolgotrajno eksperimentalno fazo, ki je bila na nekaterih albumih izjemno učinkovita in sprejemljiva, In Rainbows pa je potrdil zgodnjo kitarsko fazo in poznejše obdobje. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se lahko The King of Limbs primerja s predhodnikom. Odgovor je seveda ne, saj skupina Radiohead skrbno pazi, da se albumi ne bi ponavljali, to je očitno tudi plod radovednosti, nadarjenosti in profesionalnosti članov. Gre za ploščo, ki se nagiba v eksperimentalno smer, kar bo verjetno razočaralo številne oboževalce, ki so pričakovali podobno glasbeno usmeritev kakor na predhodniku. Na niti 38 minut dolgi plošči je osem skladb, ki se sprehajajo med sodobno elektroniko, eksperimentalno glasbo in alternativnim rockom. Prejšnje albume skupine so grobo označevali kot kitarske ali elektronske, tokrat pa lahko zatrdimo, da gre za izrazito ritmično ploščo. Album bi lahko postavili nekje med poetiko albuma In Rain-bows in eksperimentalnostjo plošče Kid A, saj gre večinoma za mešanico semplanih, manipuliranih zvokov ter hipnotičnega Yorkovega vokala, ki se podrejajo različnim ritmičnim poskusom drugih članov skupine in producenta Nigla Godricha. Rezultat je zanimiva plošča, ki je na nekoliko nižji kakovostni ravni od prejšnje in ne bo tako komercialno uspešna. Vendar to niti ni njen smoter.