Ko klic postane enostaven klik

Januarja se je v Londonu zbrala zajetna množica ljudi, ki jim tisti, ki se prepričujemo, da se še nismo prelevili v totalne tehno frike - čeprav si tudi sami ne znamo več predstavljati vsakdana brez najnovejših tehnoloških gedžetov, brskanja po spletu in že skoraj nepogrešljive uporabe spletnih družabnih omrežij -, običajno rečemo geeki. A v britanski prestolnici se niso zbrali ravno običajni geeki. Prišli so tisti, ki ta hip razvijajo najbolj inovativne projekte s področja informacijske tehnologije, mobilne telefonije in spleta. Prišli so tisti, ki se jim je s takšnimi projekti že uspelo prebiti v sam svetovni vrh in so bili svoje izkušnje pripravljeni deliti z začetniki. Prišli pa so tudi tisti, ki odločajo, kateri na novo zastavljeni projekti, od aplikacij do spletnih strani, imajo največji potencial, da zaživijo v praksi, da prepričajo investitorje in da morda postanejo tudi naslednja zgodba o uspehu, v kateri bi se lahko z malo sreče letni prihodki šteli v milijonih.
Vse omenjene geeke, ki so bili pravzaprav podjetniki, je v London privabil Seedcamp, nekakšen inkubator za evropska start-up podjetja, torej za mlada in inovativna podjetja s področja informacijske tehnologije. Seedcamp, nad katerim bdi skupina posameznikov z velikim kapitalskim zaledjem, takšna podjetja spodbuja že peto leto in jih s tem sili k iskanju in zagonu novih rešitev, čeprav je to neredko tvegano početje. Pri tem jim ponuja v oporo mentorje iz največjih podjetij v panogi, od Googla do Facebooka in od Groupona do PayPala, ter stik z vlagatelji. Zmagovalce natečaja na koncu nagradi tudi z investicijo v višini 50.000 evrov.
Selekcija na Seedcampu je neizprosna, a slovenski inovativni projekti so na tem dogodku kljub temu, da nam majhnost naše države že tradicionalno povzroča travme, doslej nanizali kar nekaj vidnih uspehov. Projektoma Uniki in Visionect se je uspelo prebiti v finale, podjetje Zemanta pa si je leta 2007 v konkurenci 268 prijavljenih tekmecev skupaj s še petimi drugimi projekti izborilo celo zmago. Zemanta, ki jo vodita Andraž Tori in Boštjan Špetič, je žirijo takrat prepričala z inovacijo, ki bi lahko zelo olajšala delo blogerjem, saj bi jim pri pisanju objav na podlagi besedila in prejšnjih objav samodejno predlagala, kaj vse bi lahko še vključili v objavo, recimo slike, povezave ali sorodne teme. Zmago, ki jim jo je takrat prinesla dobra ideja, ki še ni bila realizirana, so pozneje dobro unovčili. Del ekipe se je zaradi lažjega sklepanja partnerstev preselil v New York, uspelo jim je najti investitorje, svoj izdelek pa še razvijajo in ne bi presenetilo, če bi ga kdaj v prihodnje sklenil kupiti kateri od spletnih velikanov, kakršen je denimo Google.
Ob tokratnem Seedcampovem dogodku v Londonu je minilo natančno štiri leta od Zemantine zmage. In po natančno štirih letih je Slovencem ponovno uspel veliki met. Žirija, ki je zadnje mesece opravljala selekcijo med 650 kandidati, prijavljenimi na letošnji natečaj, in jih je na koncu na zagovor povabila le 20, se je namreč odločila, da z zmago nagradi tri projekte in med njimi je bil tudi eden, ki je plod slovenskega znanja. Tisto, kar je pred štirimi leti uspelo Zemanti, je zdaj uspelo ekipi, ki v Ljubljani pripravlja projekt Vox.io in napoveduje, da bo prinesla svež veter na področje spletne telefonije, pri tem pa se spogleduje tudi z mislijo, da bi primat v panogi lahko spodnesla danes najbolj uveljavljenima ponudnikoma spletne telefonije in glasovne pošte, Skypu in Google Voicu. Poleg Vox.ia sta si zmago tokrat izborila še estonski projekt GrabCad (http://grabcad.com/), ki razvija spletno tržnico za inženirje in tiste, ki imajo ideje, a teh ne znajo spraviti v računalniško obliko, in francoski osameli strelec Mathieu Gosselin, ki tistim, ki ne znajo slikati, a si tega želijo, omogoča, da s pomočjo vnaprej izbrane debeline čopiča in umetnostnih slogov slikajo tako, da vlečejo poteze z računalniško miško. Njegovo spletno stran Psykopaint (http://psykopaint.com) že zdaj obišče 250.000 uporabnikov na mesec.

Druga generacija

Novica o Vox.iovem dosežku je bila v začetku leta deležna precej pozornosti v skupnosti slovenskih tehno geekov, a nagrajena ekipa je vse doslej ostajala daleč stran od soja medijskih žarometov. Kot pravijo, so se za to deloma odločili zato, ker se je tempo vse od finala Seedcampa, na katerega so se z razvijanjem projekta in s piljenjem strategije pripravljali približno šest mesecev, odvijal s svetlobno hitrostjo. Po drugi strani pa so si vzeli tudi čas za to, da svoj izdelek po tehnološki plati dokončajo in ga čim prej ponudijo v uporabo. Vox.io trenutno vsakodnevno nadgrajujejo in je že skoraj nared. Že zdaj ga je možno uporabljati v poskusni različici, ki je dostopna le s povabilom, v aprilu, torej čez mesec dni, pa bo na voljo vsem uporabnikom spleta. Tudi tistim, ki do njega dostopajo prek mobilnih telefonov.
In kaj natančno sploh je Vox.io in kako deluje? In še prej, kdo sploh stoji za njim? Jedro ekipe Vox.ia izhaja iz MarandLAB-a, nekakšnega laboratorija, v sklopu katerega so že več let razvijali inovativne produkte in koncepte. Med najbolj zanimivimi je igrica Qootia, ki na javnih mestih omogoča skupinsko kepanje in igranje nogometa prek mobilnih telefonov. »Za domače in tuje operaterje smo delali tudi razne aplikacije, od igric do glasovne pošte. V Rusiji danes enega naših projektov uporablja štiri milijone ljudi. Ob vsem tem igranju in raziskovanju tehnologije smo ves čas težili k temu, da bi lahko naredili tudi projekt, ki bi ponudil nekaj novega na področju spletne telefonije. Želeli smo, da bi klicanje s spleta povsem poenostavili in ga tako približali čim širšemu krogu ljudi,« pravi Tomaž Štolfa, eden od sedmih članov Vox.iove ekipe. V njej so še Anže Cesar, Jan Gnezda, Nil Gradišnik, Janin Kolenc, Matej Keglevič in Anton Perc.
Ideja o karseda preprostem načinu spletne telefonije jih je navdušila zlasti zato, ker so se v zadnjih letih zgodili veliki premiki na področju uporabe programske opreme in aplikacij. Če smo morali imeti nekoč na računalniku naložene najrazličnejše programe, ki jih je bilo treba pred tem kupiti ali si jih naložiti s spleta, je danes vse več storitev dostopnih kar neposredno na spletu. »V preteklosti je večina uporabljala elektronsko pošto prek ponudnikov interneta, danes pa namesto tega neposredno na internetu uporabljajo Gmail. V preteklosti smo razne filmčke gledali tako, da smo dobili priponko, ki smo jo naložili na računalnik, nato pa smo si filmček predvajali v enem od prej naloženih programov. Ta postopek je bil pogosto dolgotrajnejši od samega filmčka. Potem je prišel YouTube in filmčke zdaj lahko enostavno pogledamo na internetu,« pravi Tomaž.
Na področju spletne telefonije do takšnega bistvenega napredka doslej vseeno ni prišlo. Estonsko podjetje Skype je leta 2004 sicer uspešno lansiralo storitev klicanja prek interneta in s tem omogočila preboj spletne telefonije. A ker Skype deluje na podlagi prej naloženega programa, je storitev medtem postala že nekoliko zastarela. Vox.io je zato izkoristil priložnost in se lotil uvajanja naslednje generacije spletne telefonije. Kot pravi Tomaž, jih je pri tem vodilo načelo, da uporabniki ne bi bili več obremenjeni s tehnično platjo spletne telefonije, ampak bi samo obiskali spletno stran http://www.vox.io, vpisali kontakt ali telefonsko številko, kliknili na ikono s telefonč-kom in tako začeli telefonirati. Vse, kar bi poleg kakovostne povezave na splet potrebovali pred vzpostavitvijo pogovora, so slušalke ali zvočnik, mikrofon in po želji tudi kamera. Novejši prenosni računalniki, ki so po prodaji že dramatično prehiteli »navadne« računalnike, imajo vse te pripomočke že vgrajene.
Kako torej deluje Vox.io? »Recimo, da bi želeli kupiti plinsko jeklenko za svoje gospodinjstvo ali pa v hotelu na drugem koncu sveta preveriti, ali imajo posebno vrsto šampona. Najprej bi poiskali kontakt. Nato bi kliknili nanj, in če bi bila oseba na drugi strani tisti hip priklopljena na internet, recimo na Vox.io, mejl ali v prihodnosti najverjetneje tudi na katerega od družabnih spletnih omrežij, in bi sprejela vabilo, bi lahko takoj opravila brezplačni pogovor. Ker klici niso omejeni le na splet, bi isto osebo prek Vox.ia lahko poklicali tudi na njeno telefonsko številko. Klic v tem primeru ne bi bil brezplačen. Bil pa bi bistveno cenejši od mednarodnega klica, saj bi plačali le lokalno tarifo klicane države,« pravi Tomaž.
Ker vse skupaj dejansko zveni preprosto, je zanimivo, da se s takšno inovacijo doslej ni prebil še nihče drug, niti največji ponudnik spletne telefonije, podjetje Skype. Morda se razlog skriva v tem, da imajo veliki telekomunikacijski operaterji, pa tudi velika podjetja, ki ponujajo spletno telefonijo in glasovno pošto, pogosto preveč vsakodnevnih težav, da bi lahko zares razmišljali o novostih. »Skype je želel podoben projekt kot mi razvijati že pred petimi leti, a takrat tehnologija še ni bila dovolj zrela. Potem jih je kupil eBay in po tistem so zamrli vsi njihovi razvojni projekti. Zdaj vse to sicer malce popravljajo. Operaterji pa so zgodba zase. Če želiš razviti takšen projekt, kot je Vox.io, moraš dobro poznati vsa tri področja, internet, telekomunikacije in mobilne tehnologije, saj delujejo na zelo različne načine. Internet je kot džungla, telekomunikacije pa so brezhibno strukturiran svet. Težava je v tem, da so operaterji pogosto omejeni zgolj na svoje področje. Naša dodana vrednost je zato v tem, da znamo ta različna svetova zlepiti skupaj tako, da delujeta. Poleg tega znamo vso to tehnično kompleksnost skriti za uporabniški vmesnik, ki je do uporabnika prijazen in enostaven,« pravi Tomaž in dodaja, da je to izpostavila tudi žirija na Seedcampu.

Pobeg pred konkurenco

Med ključna merila za uspeh na Seedcampu sodita ambicioznost idej in velikost trga, ki jih prijavljeni projekti nagovarjajo. Vox.iu je najverjetneje uspelo tudi zato, ker napada dva od največjih trgov, to sta trga uporabnikov spleta in telefonije. Vox.iova ekipa vseeno ostaja na stvarnih tleh. »Čeprav smo dokazali, da znamo razviti tehnologijo, vemo, da to ni dovolj, saj to počnejo tudi drugi. Obstaja še cel kup drugih komponent, od katerih je odvisen uspeh. Naš naslednji podvig bo, da čim boljše umestimo naš izdelek na trg in še pred konkurenco vzpostavimo partnerstva z najpomembnejšimi akterji v panogi. Ob nedavnem obisku ZDA smo se lahko na lastne oči prepričali, kako zelo pomembno je, da greš lahko z nekom iz Googla ali LinkedIna na kosilo in se z njim o morebitnem sodelovanju lahko pogovoriš osebno. Zato zdaj intenzivno razmišljamo o tem, da bi del ekipe vsaj začasno preselili v Silicijevo dolino,« ugotavlja Tomaž. K takšnemu razmišljanju jih je dokončno spodbudila intenzivna tritedenska turneja po ZDA, ki jim je pripadla po zmagi na Seedcampu in v okviru katere niso obiskali le Silicijeve doline, temveč tudi New York, Boston, Seattle, San Francisco in Austin. Tam so se srečevali z relevantnimi igralci v svoji panogi, od največjih do lokalnih start-up podjetij in predstavnikov priznanih ameriških univerz, obiskali so podjetja, ko so recimo Facebook, Google, LinkedIn, Twitter in Microsoft, obenem pa so v vsaki postojanki karavane delali z mentorji ter imeli dovolj časa tudi za iskanje investitorjev in partnerjev.
Vox.io za zdaj zanima predvsem slednje, sklepanje partnerstev. V prihodnosti pa bodo najverjetneje iskali tudi večjo tujo investicijo. Vse kaže, da takšno razmišljanje ni preambiciozno, saj ustanovitelja Zemante, ki sta zadovoljna, da je uspelo na Seedcampu zmagati še enemu našemu podjetju, ugotavljata, da sta ta dva dosežka, pa tudi mednarodni uspehi drugih podjetij, kot sta recimo Celtra in Outfit7, že zelo vplivali na ugled slovenskih podjetij v spletni industriji: »To se kaže tudi v povečanem interesu mednarodnih vlagateljev tveganega kapitala za naš bazen start-up podjetij.«
Vox.io trenutno deluje s pomočjo slovenskih zasebnih investitorjev. Državne ali evropske spodbude ga za zdaj ne mikajo, tudi zato, ker bi birokratski boj zanje vzel čisto preveč energije. »Zavedamo se, da mora biti naš izdelek narejen čim boljše in da mora biti hkrati tudi čim bolj donosen. In ob vsem tem res nimamo časa, da bi čakali na to, ali bomo dobili spodbude od države in EU ali ne. Energijo raje v celoti vlagamo v Vox.io in pri tem delamo na polno,« je odločen Tomaž. To ne preseneča. Vox.io ima že zdaj, čeprav še ni v uporabi in na spletu sploh še ni na voljo, »prve plačnike«, kar je na spletu precej redko.