31. 3. 2011 | Mladina 13
Integrirano segregirani otroci
Kako je država na najvišji ravni obsodila segregacijo romskih učencev in kako se v praksi ta izvaja še naprej
Osnovnošolci iz romskega naselja Dobruška vas, 11. marec 2011
© Borut Peterlin
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, 4,3 kilometra od romskega naselja Dobruška vas, 78,7 kilometra od ministrstva za šolstvo. V njej 325 osnovnošolcev, od tega 54 romskih učencev. Te poučujejo tudi ločeno od učencev, pripadnikov večinskega prebivalstva, jemljejo jih iz razredov in z njimi delajo v ločenih učilnicah. Samo romske otroke. Ali »bršljinski model« poučevanja romskih otrok v ločenih učilnicah ali celo v od poslopja šole ločenih stavbah v praksi še živi? Smo še vedno priča segregaciji, ki je posledica takega načina dela z romskimi otroki in je bila pred leti vsaj na papirju odpravljena iz šolskega sistema?
Spomnimo se. Odkar oblasti vztrajajo, da morajo romski otroci obiskovati osnovno šolo, to izobraževanje spremlja segregacija. V Osnovni šoli Leskovec pri Krškem so romske otroke dolga leta poučevali v baraki poleg šole. Samo zato, ker so bili Romi. Kasneje je bilo pod pritiski stroke ločevanja vedno manj, uradno je bilo prepovedano, saj se je Slovenija z nacionalno strategijo zavezala k popolni integraciji romske populacije v družbo. Potem so se leta 2005 na Osnovni šoli Bršljin v Novem mestu uprli starši neromskih otrok pod vodstvom Silva Mesojedca (SDS, tudi vodja najbolj znane civilnodružbene organizacije s protiromskimi cilji). Ti starši so vodstvu šole in ministrstvu za šolstvo pod vodstvom podpredsednika SDS Milana Zvera zagrozili, da svojih otrok ne bodo več pošiljali v šolo, če romskih otrok ne bodo ločili od njihovih otrok. Ministrstvo je zato pripravilo »bršljinski model«, ki je predvideval ločeno poučevanje romskih in neromskih otrok. Model so na bršljinski osnovni šoli sprejeli z odprtimi rokami, šli so celo tako daleč, da so za romske otroke odprli poseben vhod v šolo. Ta model so potem hitro posvojile številne druge osnovne šole, ki imajo med učenci tudi romske otroke. Da gre za model »v nasprotju s stroko in z zakonom«, je v posebni izjavi zapisalo 33 doktorjev znanosti, podprla pa sta jo tudi varuh človekovih pravic in Združenje ravnateljev osnovnih šol. Nasprotovanje je izrazil takratni predsednik republike dr. Janez Drnovšek, uvedbo modela je označil za korak »v popolnoma nasprotno smer, daleč stran od tistega vrednostnega sistema, ki smo ga v Sloveniji sprejeli«. In navsezadnje, ko je leta 2006 Slovenijo obiskal komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvaro Gil - Robles, je slovenskim oblastem predlagal, naj »pregledajo in spremenijo izvedbeni model, ki so ga sprejele za Bršljin, in zagotovijo popolno integracijo romskih otrok v normalne razrede pri vseh predmetih. Model mora biti revidiran v posvetu s strokovnjaki za izobraževanje in z romskimi predstavniki.« Bršljinski model, ki je bil pripravljen za obdobje treh let, se je iztekel leta 2008.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.