12. 5. 2011 | Mladina 18 | Politika
Krepitev neučinkovitosti ustavnega sodišča
Zakaj je argument o omejevanju dostopa do ustavnega sodišča dejansko protiargument
Zbirka odločb ustavnega sodišča – bogastvo pomembnih odločitev ali spisek neodgovorjenih vprašanj?
© Borut Krajnc
Predlog za spremembo ustave, s katero bi ustavno sodišče razbremenili nepomembnih zadev, na ustavni komisiji državnega zbora že pred časom ni dobil podpore. Posledično poslanci pred prazniki niso odločali o začetku postopka za spremembo ustave. Točko je koaliciji na silo uspelo premakniti na prihodnjo sejo, a dejansko gre za propadel predlog ustavnih sprememb, saj potrebne dvotretjinske večine ne bo mogoče doseči. V SLS, kjer so novosti do nedavna podpirali, so na hitro ugotovili, da te niso potrebne, ker je pripad zadev na ustavno sodišče nekoliko manjši kot pred časom. V SDS pa že dlje časa vztrajajo z argumentom, da bi predvidene spremembe omejile dostop do ustavnega sodišča in s tem do ustavnega varstva.
Vendar, ali se ustavno sodišče zdaj, ko je jasno, da ne bo dobilo pravice, da v nekaterih primerih samo izbira, katera vprašanja bo obravnavalo, prav zato ne bo še bolj zatekalo k negativni selekciji, ki so jo v zadnjih letih že dodobra izpopolnili? Ne bo dostop do ustavnega sodišča in s tem ustavnega varstva še bolj omejen, kot bi bil v primeru svobodne izbire zadev? Slednja dejansko sploh ne bi bila povsem svobodna, saj bi ustavno sodišče še vedno moralo odločati o številnih pomembnih vprašanjih in tudi brez izjeme o pobudah določenih predlagateljev. Ustavno sodišče bi namreč moralo odločati o vprašanjih, ki jih odprejo pooblaščeni vlagatelji, torej državni zbor, vlada in redna sodišča. Je torej res bolje, da ustavno sodišče še naprej sprejema vse vloge po vrsti in potem postopke skoraj brez izjeme konča z zavrnilno sodbo? In kaj imajo od tega ljudje s svojimi nedvomno težkimi usodami, ki v ustavnem sodišču vidijo zadnjo možnost rešitve? In kaj bo od tega imela družba, če pomembna ustavnopravna vprašanja ostajajo neodgovorjena?
Odgovor na to vprašanje se delno kaže že v statistiki. In sicer v številu zadev, ki jih ustavno sodišče obravnava, in v odstotku zavrnilnih sodb, ki jih izda. Ustavni sodniki imajo največ dela z ustavnimi pritožbami, ki jih vložijo posamezniki in pravne osebe. Tu govorimo o usodah ljudi na njihovi osebni, mikro ravni. Lani so te pomenile kar 84 odstotkov pripada sodišča. In lani je ustavno sodišče v odločanje sprejelo zgolj 4,9 odstotka teh zadev, vse ostalo je bilo zavrnjeno. Ta odstotek je bil v preteklih letih tudi že nižji, že leta pa ni presegel petih odstotkov. Drugi pomembni del so zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov. Veliko večino teh ustavni sodniki zavržejo, ker da ne izpolnjujejo formalnih zahtev, izmed preostalih jih spet večino zavrnejo, ker po mnenju sodnikov vlagatelji ne izkazujejo pravnega interesa. Ko je negativna selekcija končana, sodniki vsebinsko odločijo, kot recimo lani, o 13,6 odstotka zahtev za oceno ustavnosti ali zakonitosti, ki so jih sprejeli v obravnavo. Ali kot je smisel aktualnih ustavnih sprememb pred časom pojasnil nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič: »Predlagana sprememba ni v tem, da sodniki in svetovalci ne bi pregledali vseh zadev, pač pa, da ne bi več za vsako posebej iskali razlogov in izgovorov za to, da se je znebijo brez vsebinske obravnave.« Poleg tega, že dalj časa opozarja Ribičič, bi s predlaganimi ustavnimi spremembami ustavnega sodnika postavili v novo vlogo, v kateri ne bi mogel več odločati formalistično, pač pa bi moral iskati odgovore na ključna in najtežja vprašanja. Ustavni sodniki se torej ne bi več mogli izogibati iskanja odgovorov na pomembna pravna vprašanja, kot to storijo zdaj, kadar je le mogoče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.