19. 5. 2011 | Mladina 20
Heroj na skejtu
Ali Jusović, tisti skejter, ki prisega na improvizacijo in za katerega ni nič nemogoče
Skakanje »zajca« na ploščadi pred Cankarjevim domom
© Borut Peterlin
Bil je petek pred veliko nočjo in na mariborskem letališču je bilo slišati le veter. Vse, kar je motilo skoraj popolno tišino, je bil srebrno siv enoprostorec, ki je nekajkrat švignil vzdolž piste. Najprej s previdnimi 60 km/h. Potem malo hitreje. Nato še hitreje.
Po pisti ves ta čas ni švigal le avtomobil. Vsakič, ko je štartal, so se na njegovem levem boku skupaj z njegovimi štirimi kolesi pognala še štiri druga, bistveno manjša. Ta kolesa rumene barve so pripadala skejtu, na katerem je stal mladenič poznih dvajsetih let s črno čelado in v prav takšnem motorističnem kombinezonu. Medtem ko je z nogami upravljal desko, se je z rokami močno oklepal kovinske konstrukcije, pritrjene na avtomobil. Videti je bil kot surfer, ki je namesto po morju plul po asfaltu in ki mu je hitrost namesto vetra dajal avtomobil. Ali pa kot mladi Michael J. Fox, ki je v filmu Nazaj v prihodnost skejtal tako, da se je preprosto držal za avtomobil. »Tako početje gotovo ni varno. Ampak verjetno ve, kaj počne,« je pripomnil eden od varnostnikov, ki sta prve poskusne vožnje opazovala iz daljave.
Mladenič v črnem usnju, Almir Jusović ali krajše Ali, opazke ni mogel slišati, a v minulih dneh se je takšnim pripombam že večkrat nasmehnil. Pa ne le v minulih dneh, pravzaprav že vse, odkar se je pred nekaj meseci sploh odločil, da bo skušal preseči svetovni rekord v hitrostnem skejtanju na ravnem. Tega je imel zadnja tri leta v rokah ameriški skejter Danny Way. Tudi on je skejtal ob avtomobilu, uradno pa je brzel 119 km/h.
Ali se je po pisti mariborskega letališča, ki je dovolj ravna, dolga in predvsem nezasedena za takšno pustolovščino, prvič zapeljal septembra. Uporabil je navaden skejt, na avto je bil pripet z vrvjo. Zveni noro? Morda je bilo res noro, saj je kljub skromni opremi dosegel hitrost 70 km/h. Za drugi poskus oktobra sta skupaj s prijateljem Matijo, ki je prevzel tudi vlogo voznika, izdelala kovinsko držalo, ki so ga nato pritrdili na streho vozila. Takrat je prvič stal na skejtu za hitrostno skejtanje in uspelo mu je drseti že 110 km/h. Naslednja preizkušnja je bila novembra, a ker se mu je povsem nepričakovano zlomil eden od vijakov v podvozju, je bil pri 90 km/h prisiljen odstopiti. Potem je prišla zima in čakati je bilo treba na suho vreme.
Tokrat je bilo vreme skoraj idealno in Ali je po nekaj poskusih skočil s deske, na skrivaj pokadil cigareto in oznanil: »Okej, gremo na glavno pisto.« Počakati smo morali samo toliko, da je odletelo dvosedežno letalo, namenjeno v Bosno, potem smo se s pomožne pristajalne steze odpeljali na pravo. Po nekaj poskusih je merilec že nameril več kot 100 km/h. Potem je izmeril 115 km/h in padel je osebni rekord. Že v naslednjem poskusu se je števec ustavil pri 123 km/h in s tem je padel tudi Wayev rekord. Ekipa je bila navdušena, in tudi Ali, ki je bil vse do takrat videti presenetljivo miren, ni več skrival zadovoljstva. Čeprav je asfalt pristajalne steze štirikrat bolj grob ob cestnega, čeprav je imel težave pri pridobivanju sponzorjev, čeprav se dirke niso mogli udeležiti predstavniki Guinnessove knjige rekordov in čeprav se je zavedal, da bi se lahko resno poškodoval, mu je uspelo. Šele pozneje se je izkazalo, da je, medtem ko se je pripravljal na rušenje rekorda, nekemu drugemu, tujemu skejterju uspelo rolati za mišjo dlako hitreje, 125 km/h.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.