26. 5. 2011 | Mladina 21
Bombo vzemi! Bombo pripravi! Bombo vrzi!
— Kje so meje pri druženju pripadnikov Slovenske vojske in osnovnošolcev pri poučevanju o značilnostih vojaškega poklica?
Aktivnosti na šolskem igrišču OŠ Martina Konšaka Maribor, 14. maj 2011
© Marko Pigac
V zadnjem desetletju, dveh, se veliko govori o fenomenu nasilnih otrok. Razloge zanj se išče v nasilnih računalniških igricah, pa nasilnih filmih, besedilih glasbenikov in celo v nasilnih risankah. Na to, da se daleč in blizu nenehno bije določeno število vojn, se pozablja. Velja pač, da živimo v najdlje trajajočem miru v sodobni zgodovini človeštva. Ta mir seveda vzdržujejo vojske in vojaki. Kot vzdržujejo tudi vse bolj ali manj permanentne vojaške konflikte. Je prav, da iste otroke, ki jim starši prepovedujejo plastične pištole, v času šole pripadniki Slovenske vojske učijo pravilne drže ostrostrelske puške, metanja ročnih bomb? Je prav, da tega učijo kateregakoli otroka?
Da Slovenska vojska hodi na srednje šole, predvsem tiste z značilno večjim številom fantov, novačit v svoje vrste, smo se že nekako navadili. Nekaj povsem običajnega pa so očitno postali tudi obiski osnovnih šol, posebni »športni dnevi« in celo izleti osnovnošolcev v vojašnice. Tam se otroci spoznavajo v vsemi različnimi vrstami reševanja, ki ga izvajajo pripadniki Slovenske vojske. Poleg tega pa jim razkažejo tudi bojna vozila, jih maskirajo, oblačijo v luštno mini vojaško opremo, jih učijo pravilnega merjenja z ostrostrelsko puško in varnega metanja ročnih bomb. Zastavlja se vprašanje, zakaj jih ne učijo tudi onesposabljanja nasprotnika s hladnim orožjem? Morda pa počnejo že tudi to.
Tega vojska ni počela niti v prejšnjem sistemu. Enkrat ali dvakrat je v razred res prišel kak nižji častnik, snel nabojnik in ga nataknil nazaj ter povedal kaj o veličini ljudske armade. Niso pa otroci metali bomb in iskali tarč skozi daljnogled na puški.
Tretjo soboto v maju so dve mariborski osnovni šoli, OŠ Martina Konšaka in OŠ Slave Klavore, ter Vrtec Tezno pripravili dan druženja treh generacij. Aktivnosti za otroke ni manjkalo. Športne aktivnosti, varovanje okolja, dihalne vaje, gasilci, policisti, vojaki ... Slednji so otrokom zamaskirali obraz, jim na glavo povesili vojaško čelado in v roke potisnili maketo ročne bombe. Sledila so jasna navodila: »Bombo vzemi! Bombo pripravi! Bombo vrzi!« Pa so otroci metali bombe. Bližje cilju, bolj so bili pohvaljeni. Pojasnil, čemu se mečejo bombe v resničnem svetu, niso dobili. Vprašanje je, kako to sploh pojasniti desetletniku. Bližje nasprotniku vržeš bombo, večja je verjetnost, da ga bomba ubije ali vsaj dovolj rani, da ga onesposobi? Kako je »vojaški inštruktor« pred časom na Osnovni šoli Vuzenica pojasnil otrokom smisel uporabe ostrostrelske puške? Ko je glava nasprotnika v centru merka, pritisneš sprožilec? Uporablja se za streljanje na nasprotnika z večje razdalje?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.