2. 6. 2011 | Mladina 22 | Svet
Molitev za Grčijo
Ne norčujmo se iz Grkov. Tisto, kar se dogaja v Grčiji, bomo čutili v vseh evropskih državah. In ni vse tako preprosto, da bi le napletali o prevarantskih in lenih Grkih.
Grčija v tem mesecu nujno potrebuje 12 milijard evrov posojil iz svežnja 110 milijard evrov, ki so ji ga lani odobrili članice z evrom, razen Slovaške, in Mednarodni denarni sklad (MDS). Znesek, ki ga pričakuje od Slovenije, je 70 milijonov evrov. Ta posojila namreč Grčija dobiva v obrokih. Preden Grki dobijo denar nakazan, se v Atene odpravi trojka uradnikov iz evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in MDS preverit, kako uresničujejo program z varčevalnimi ukrepi in reformami. Uradniki EU in MDS trdijo, da bo uresničitev tega programa Grčiji omogočila zadolženost zmanjšati na raven, da si bo prihodnje leto spet lahko začela sama sposojati denar na finančnih trgih. To pomeni, da bo grška država spet lahko začela izdajati državne obveznice, ki jih bodo po razumni obrestni meri kupovale banke in drugi finančni investitorji. To pomeni, da bo Grčija investitorje prepričala, da je sposojeno zmožna vrniti.
A problem je, da Grčiji kljub špartanskemu zategovanju pasu državljanom do zdaj ni uspelo privarčevati dovolj, EU in MDS sta ji zato naložila, da mora začeti prodajati državno premoženje oziroma srebrnino. To je menda vredno 300 milijard evrov, v prvem valu mora od tega prodati letališča, pristanišča, državna zemljišča, pošto, telekomunikacijska podjetja v vrednosti 50 milijard evrov. Ker gospodarstvo prepočasi okreva, da bi grška država lahko pobrala načrtovani znesek davkov, EU in MDS zahtevata tudi dodaten dvig davkov.
Približno dva tedna pa je zdaj tudi že jasno, da tudi to ne bo dovolj, da bi se država lahko letos toliko izvlekla iz dolgov, da bi prihodnje leto lahko prišla sama na finančne trge in si tam sposodila 24 milijard evrov, ki jih bo potrebovala, da bo lahko poravnala vse obveznosti. To je potrdila tiskovna predstavnica MDS Caroline Atkinson, potem ko je predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker javno povedal, da MDS najbrž ne bo nakazal svojega dela posojil za junij (3,3 milijarde evrov) od skupnega zneska 12 milijard evrov. Atkinsonova je povedala, da MDS nikoli ne posodi denarja, če nima zagotovila, da ne bo nastala luknja, tako namreč zagotavlja varnost denarja svojih članic. Takoj po tem priznanju se je v nemškem tisku oglasil evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn in napovedal, da bodo enako ravnale tudi članice evroobmočja, če bo trojka ugotovila, da Grčija ne izpolnjuje svojih obveznosti. Predvsem Nemcem kot glavnim plačnikom v evropske sklade za pomoč prezadolženim članicam je to moral povedati, saj z vse večjim odporom odpirajo denarnico. Da Nemčija svojega zneska v okviru 12 milijard evrov Grkom ne bo nakazala, če poročilo trojke ne bo pozitivno, je v torek zvečer prvič jasno pove-dal tudi nemški finančni minister
Wolfgang Scheuble.
Že približno mesec pred tem so MDS in evropski funkcionarji neuradno dali v javnost podatek, da Grčija, če se hoče res rešiti bankrota in ohraniti evro, potrebuje nov reševalni sveženj v vrednosti 60 ali 70 milijard evrov. Grški finančni minister Giorgos Papaconstantinou v torek v pogovoru za finski časopis Helsingin Sanomat tega ni zanikal, dejal je, da je še prezgodaj govoriti o kakršnikoli novi pomoči.
Sedanji sistem pomoči prezadolženim članicam EU bo deloval toliko časa, dokler bodo Nemci pripravljeni plačevati. Javnost že vse od lani, ko je bil sprejet sveženj za pomoč Grčiji s posojili v višini 110 milijard evrov, proti temu nagovarja tabloid Bild, ki je eden pomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v državi. Po njegovi oceni je ta pomoč neupravičena. Grki naj prodajo svoje otoke ali pa bankrotirajo in se poslovijo od evra, saj so ga tudi prevzeli lahko z goljufijo (priredili so podatke o zadolženosti).
Ampak v zadnjem času pomoči Grčiji in drugim prezadolženim članicam z evrom nasprotuje vse več nemških politikov iz strank vladajoče koalicije. Liberalcem (FDP) se pridružuje vse več poslancev iz krščanskodemokratskih strank CDU-CSU. Tednik Spiegel napoveduje, da se kanclerki Angeli Merkel utegne kaj kmalu zgoditi, da bi morala zaradi tega v parlament po zaupnico vladi. Merklova se je na to odzvala s populističnimi očitki o »lenosti« ljudi v južnih članicah z evrom. Očitala jim je, da imajo več dopusta kot Nemci, odhajajo bistveno prej v pokoj, skratka, če hočejo pomoč, morajo delati več. Nekateri mediji so sicer objavili podatke, s katerimi so dokazali, da to sploh ne drži, a te objave so bile bistveno manj odmevne in pompozne kot kanclerkini očitki.
Grčija ima zdaj za 350 milijard evrov dolgov. Njen javni dolg se je dvignil na 160 odstotkov bruto domačega proizvoda, to je vse, kar v enem letu ustvarijo grško gospodarstvo in državljani. Finančni minister Giorgos Papaconstantinou je v torek v pogovoru za finski časopis Helsingin Sanomat še povedal, da Grčiji grozi katastrofa, če ne bo dobila obljubljenih 12 milijard evrov. Grozi ji nagel padec gospodarstva. Evropska komisarka Maria Damanaki je prva grška političarka, ki je javno povedala, da je na mizi tudi predlog za odhod Grčije iz evroobmočja, torej za vrnitev k prejšnji nacionalni valuti drahmi. Wolfgang Scheuble je v torek zvečer to potrdil, saj je dejal, da bo treba pač preveriti, kaj se zgodi z monetarno unijo, če ni več zmožna reševati svojih problemov.
Grki so se na vrnitev na drahmo že začeli pripravljati. Odhiteli so v banke. V ponedeljek je bila objavljena informacija, da so v dveh dneh s svojih računov dvignili 1,5 milijarde evrov. Zelo dobro namreč vedo, da bodo ogromno izgubili, če bodo prepozni. Grki zdaj počnejo enako, kot so počeli Slovenci v času razpada nekdanje Jugoslavije in zamenjavi valute. Kdor je takrat predolgo pustil svoje prihranke na banki v dinarjih, mu je ostal le drobiž. Drahma bo veliko manj vredna od evra, predvsem pa bo verjetno kar precej bank prisiljenih razglasiti bankrot, kar pomeni, da njihovi varčevalci utegnejo ostati povsem brez prihrankov.
Za Grke vrnitev k drahmi sprva ne bi bila nič manj boleča kot ohranitev evra. Prav tako bi se jim občutno znižal življenjski standard, a
izognili bi se množičnemu propadu podjetij in množični brezposelnosti, saj bi bila drahma bistveno manj vredna od evra, zato bi blago in storitve grških podjetij v tujini postali bolj konkurenčni, poceni drahma bi v državo privabila več turistov. Še vedno pa bi jim krediti ostali v evrih. Po oceni nekaterih izvedencev bi se njihova vrednost vsaj podvojila.
Zakaj je odgovor na vprašanje, ali Grčiji pomagati, da bo lahko ohranila evro, ali jo pustiti bankrotirati, bistveno bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled, je v predzadnji tiskani izdaji objavil nemški Spiegel. Objavil je, da nihče ne ve, koliko tveganj za ničvredne vrednostne papirje so banke v državah članicah z evrom prenesle na svoje centralne banke, da so v zameno dobile likviden denar, s katerim so se reševale pred bankroti. Samo irske, portugalske, španske in grške banke so po podatkih nemškega tednika pri svojih centralnih bankah »oddale« za več 100 milijard evrov tveganj za nepremičnine in vrednostne papirje, ki so zdaj ničvredni oziroma je njihova vrednost občutno nižja od tiste v knjigah. Ker so centralne banke držav članic del sistema Evropske centralne banke (ECB), so vsa ta tveganja zbrana pri njej. To pomeni, če grške ali irske banke bankrotirajo, stroške nosijo vse članice z evrom, tudi Slovenija.
ECB je poleg tega lani začela od bank odkupovati še obveznice prezadolženih članic z evrom. Do zdaj naj bi jih odkupila za 170 milijard evrov. Tudi te obveznice v primeru bankrota države, recimo Grčije, postanejo ničvredne oziroma strošek za članice. ECB je lani od bank prevzela še za 480 milijard evrov tveganj od vrednostnih papirjev ABS, ki so v ZDA povzročili pok nepremičninskega balona. Spiegel ugotavlja, da nobeden izvedenec ne ve povedati, kako se tega tveganja lahko znebi, ne da bi to povzročilo propad bančnega sistema v Evropi.
Banke v Evropi sicer že nekaj časa iz svojih bilanc odpisujejo obveznice prezadolženih držav. Ker ta odpis poteka postopno, evropski funkcionarji, ECB in evropske banke skušajo z razglasitvijo bankrota Grčije čim dalj odlašati, da bi bila »škoda čim manjša«. Poleg tega bodo junija objavljeni rezultati letošnjih obremenilnih (stresnih) testov evropskih bank, ki so jih naredile centralne banke. Ti testi bodo seveda povsem nekredibilni, če se bo takoj po objavi izkazalo, da je večina bank zaradi ničvrednih vrednostnih papirjev dejansko zrela za bankrot, v testih pa tega niso upoštevali. Te banke imajo seveda varčevalce, in to v vsej Evropi.
Država jim res še vedno jamči poplačilo vlog, kar je bilo uvedeno zaradi finančne krize, a kakršenkoli bankrot bi vrednost teh prihrankov zmanjšal. Ogrožene pa ne bi bile le bančne vloge. Po vzoru ZDA so v zadnjem desetletju tudi v Evropi nastale velike bančno-zavarovalniške skupine, kar pomeni, da je ogrožena tudi vrednost polic življenjskih in pokojninskih varčevanj. To je vse vključeno v preračunavanja in ocenjevanje, kdaj in kako se odločiti glede Grčije. Zato ni čudno, da je v torek zvečer sočasno, ko je nemški finančni minister Scheuble nakazal možnost bankrota Grčije, nemška javna TV poročala, da so investitorji prepričani, da se bo za Grčijo našla rešitev, s katero se bo ognila bankrotu.
Povsem drugačen je interes ZDA. Pod njihovim vplivom je seveda Mednarodni denarni sklad (MDS). ZDA so 16. maja uradno dosegle znesek, do katerega se država po zakonu sme zadolžiti. Administracija Baracka Obame od kongresa zato zahteva dvig tega zneska, brez novih kreditov ji grozi bankrot enako kot Grčiji. Republikanska stranka je že dala vedeti, da bo temu odločno nasprotovala. To bo seveda negativno vplivalo na dolar in na njegov status kot rezervno svetovno valuto. Bankrot Grčije, ki bi potegnil za seboj novo krizo v evroobmočju, bi bil najbolj učinkovit dogodek, s katerim bi Američani lahko preusmerili pozornost na evro. Svoje račune pa imajo tudi špekulanti, ki stavijo na bankrot Grčije. Te stave so menda tudi vredne milijarde dolarjev. Večja ko je verjetnost, da se bodo uresničile, manjši bodo njihovi zaslužki. Špekulanti, ki hočejo z bankrotom Grčije največ zaslužiti, imajo seveda sedež v glavnem zunaj evroobmočja.
Banke so po izbruhu finančne krize ničvredne vrednostne papirje, s katerimi so krizo skupaj z različnimi skladi povzročile, po sistemu piramidnih iger prenesle na davkoplačevalca in se tako ognile bankrotu. S tem so povzročile prezadolženost držav. Ker v Evropi že dolgo nobena država ni bankrotirala, so državljani pozabili, da je mogoče tudi to. Finančni investitorji in špekulanti, ki jih zanima edino dobiček, bodo v tej piramidni igri šli seveda do konca in ob asistenci MDS in EU vlado v Grčiji, in kasneje še kje, skušali prisiliti, da jim dobesedno razproda državo. Tako vse premoženje v državi postane last zasebnikov, vključno z državljani.
Kaj bi bilo treba narediti, da se to ne bi zgodilo, sta že takoj ob izbruhu finančne krize povedala nobelovca za ekonomijo Joseph Stiglitz in Paul Krugman - skrčiti je treba finančni sektor spet na raven, da bo »samo« servis realnemu gospodarstvu in državljanom. To pomeni vrnitev na stare klasične banke in ukinitev vseh skladov in finančnih investitorjev, ki služijo zgolj s špekulacijami in kreiranjem vedno novih ničvrednih vrednostnih papirjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.