30. 6. 2011 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Battles: Gloss Drop
2011, Warp
+ + + +
Skupina Battles se je potrdila kot ena najzanimivejših sodobnih rockovskih zasedb.
© © Warp
Ob koncu letošnje pestre koncertne sezone bo Kino Šiška 7. julija serviral še samosvoj glasbeni sunek v zadnjih letih ene najbolj opevanih alterrockovskih zasedb, Newyorčanov iz skupine Battles. Kvartet si je temelje položil že leta 2002, potem pa je leta 2007 z dolgometražnim prvencem Mirrored najprej požel vsesplošno naklonjenost glasbenih poznavalcev, ne dolgo zatem pa se prikupil še sredinski publiki.
V času, ko so sredinske rockovske trende krojili indie bendi, je bila priljubljenost skupine še toliko odmevnejša. Z virtuoznostjo, zapakirano v epske, tehnično brezhibne skladbe, je pač obveljala za nekakšno posodobljeno naslednico čislanih, toda izrazno zahtevnih progresivnih rockovskih zasedb iz sedemdesetih let minulega stoletja. No, Newyorčani so tehnično mojstrstvo izvrstno nadgradili z igrivostjo in s pop senzibilnostjo, zato širši uspeh pravzaprav niti ni presenetil. Je pa njihov nadaljnji obstoj postal vprašljiv po lanskem odhodu osrednjega tvorca Tyondaija Braxtona, ki se je po izidu izjemnega samostojnega albuma Central Market v celoti posvetil solistični karieri. Braxtonov odhod vendarle ni povsem pokopal upov na nove glasbene podvige benda, navsezadnje so preostali trije člani za seboj že imeli izkušnje v drugih cenjenih zasedbah.
Da izraznost kvarteta ni temeljila le na svežih, izvirnih Braxtonovih domislicah, lepo potrjuje letošnji izid drugega Battlesovega dolgometražca Gloss Drop. Res je sicer, da je ta prinesel opazen odmik od estetike prvenca, toda to zasedbi lahko štejemo prej v dobro. Na prvi posluh ne tako dodelane skladbe prinašajo bolj surovo, toda še vedno tehnično brezhibno formo, v kateri se zrcali zasedbin posluh za aktualne,
postafriške ritmične ekskurzije. Te so v zadnjih letih resda prepojile tisto zvedavejšo sredinsko ponudbo, toda skupini je iz njih kljub temu uspelo izluščiti zanimive, med rockovsko in elektronsko podobo ujete pogruntavščine. Mojstrsko muziciranje trojice z Braxtonovim odhodom ni izgubilo ničesar, vokalno praznino pa so elegantno zapolnili gostujoči glasbeniki. Pozornost najprej pritegne sodelovanje s synthpop pionirjem Garyjem Numanom, največjo dodano vrednost pa prinaša igriv, kompleksen prvi singel Ice Cream z Matiasom Aguayo v glavni vlogi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.