Zoran Jankovič: "Prašnih delcev se ne bomo mogli znebiti"

»Avto je še vedno naš statusni simbol in fetiš. In vprašanja avtomobilskega prometa Ljubljana ne more rešiti sama. Razmere za rešitev pa bomo zagotovili.«

Gospod župan, kako ste se danes pripeljali v službo?

Z avtom.

Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se pripeljali s kolesom?

Veliko. Nisem kolesar in ne vem, ali kdaj bom. Bom drugače odgovoril na vprašanje. Eden ključnih problemov Ljubljane, ki jih sicer na področju prometa v primerjavi z drugimi evropskimi mesti ni veliko, je v tem, da je med desetimi avtomobili devet takih, v katerih sedi samo voznik. Tudi sam sem tak. Se pa, odkar smo uvedli območje za pešce, še nikoli nisem do mestne hiše pripeljal z avtom. Tudi pri obiskih uradnih delegacij ne. V povprečju se desetkrat na dan, v vsakem vremenu, sprehodim skozi območje za pešce. Nisem kolesar, sem pa pešec. V središču mesta je trenutno večji problem odnos med kolesarji in pešci, ne pa med njimi in avtomobili.

Kaj pa ostali predeli Ljubljane? Ki niso zaprti za promet?

Po mojem mnenju je ključni problem ljubljanska obvoznica, ki je postavljena v taki višini glede na lego mesta, da trdni delci v vsakem primeru prihajajo v Ljubljano. In ta bo ostal, tudi ko bomo, če bomo, uvedli zgoščevalno takso kot zadnji predviden ukrep. Preden pa jo vpeljemo, morajo biti dokončana parkirišča za P&R, ker sicer vse skupaj nima smisla. Ljudem je treba dati možnost, da avto pustijo na obrobju mesta. Smo pa že zdaj ogromno naredili na področju javnega prometa. Kar se tiče razmerja med uporabniki javnega prevoza, kolesarji in uporabniki avtomobilov, smo sicer še vedno pod povprečjem glede na nekatera druga evropska mesta, kjer so ti bolj enakomerno porazdeljeni. A vpeljevanje novih avtobusnih linij mestnega prometa, ki segajo tudi v sosednje občine, je že dalo prve spodbudne rezultate, saj jih uporablja bistveno več ljudi, kot smo pričakovali. Imamo 600 tisoč uporabnikov kartice Urbana. Uvedli smo prikazovalnike prihodov avtobusov. Prvič po desetih letih se število potnikov zvišuje. Urbano brezplačno ponujamo tudi železnicam, da bi dosegli nove sinergije - predvideli smo nova železniška postajališča, želimo uskladiti vozne rede vlakov in avtobusov. Tematika prometa je sicer dolgoročna in se začne z vzgojo najmlajših v vrtcih in šolah.

Ne glede na vse našteto pa koncentracije trdnih delcev ne padajo, vsaj ne občutno.

Se pa ne povečujejo.

Je to za vas uspeh?

Absolutno. Doslej so se koncentracije povečevale.

(ALENKA LOOSE: Težko je pričakovati, da se bodo koncentracije zmanjšale. Ljubljana je neprevetrena. Ima izrazito neugodno geografsko lego. Tisti prašni delci, ki so v ozračju, ostanejo nad njo, ker ne morejo nikamor. Ostala večja mesta, ki so bila zajeta v raziskave Aphekom, so bistveno bolj prevetrena.)

Obstajajo tudi drugi kazalniki onesnaženosti zraka, ki pa so vsi ugodni. Edino prašni delci so problematični.

Je zgolj neugodna lega res lahko razlog, da imamo višje koncentracije delcev kot v večmilijonskih Londonu, Dunaju in Parizu? Ali je zgolj priročen izgovor?

(ALENKA LOOSE: Razlog sta izključno prevetrenost in drugačno podnebje. Prašni delci so izrazito vezani na podnebje. London je na primer bistveno bolj deževen, dež pa onesnaženje spere iz ozračja. Poglejte Slovenijo, skoraj povsod, kjer merijo koncentracije prašnih delcev, so mejne vrednosti presežene.)

Hočete reči, da se Ljubljana problema prašnih delcev sploh ne bo mogla znebiti?

Definitivno. Tudi če ustavimo ves promet v Ljubljani, kar se seveda ne more zgoditi, ostane obvoznica. Razen če zgradimo novo obvoznico dlje od središča mesta. To rešitev sicer zagovarjam, saj bi dodaten širši cestni obroč zagotavljal, da bi tranzitni promet res obšel mesto.

Prizadevamo si, da bi na do uporabnikov prijazen način omejili promet. Središče mesta smo zaprli za promet. Z zapornicami smo omejili nenadzorovan promet v spalnem naselju BS3 in parkirišča namenili tamkajšnjim stanovalcem. Uvedli smo nove avtobusne linije. Širimo sistem enosmernih ulic z mrežo parkomatov. Stanovalci bodo lahko na prostih mestih celo leto parkirali za sto evrov, ostali bodo morali vsaki dve uri menjati listek. Počasi jih usmerjamo iz mestnega središča proti obvoznici, na parkirišča P&R. Vse to zmanjšuje promet v Ljubljani. Še vedno pa pravim, da se sicer lahko slepimo, ampak prašni delci bodo v tej kotlini ostali.

Kje so po vašem skrajne meje zaprtja mestnega središča za promet?

Po mojem mnenju je to samo še del Slovenske ceste od Figovca do Šubičeve. Obstaja pa ta možnost tudi v spalnih naseljih. Povsod, kjer izrazijo željo, smo pripravljeni postaviti zapornice. Danes so spalna naselja neke vrste »črni P&R«.

Kako naj bi širitev mestnih vpadnic in gradnja garažnih hiš v središču mesta pripomogli k zmanjševanju količine prometa v mestu?

Vprašajte stanovalce, živeče v centru, kje so doslej parkirali avtomobile. Parkirna hiša pod Kongresnim trgom ima 720 parkirnih mest. 334 od teh je v najemu stanovalcev središča mesta. Niso več v slabšem položaju kot preostali Ljubljančani. Na mesec plačajo 60 evrov. Kaj je tu spornega? Ostala parkirna mesta so namenjena obiskovalcem, pri čemer je cena za prve tri ure nizka, nato pa se podvoji.

Kar se tiče širitve vpadnic, bi bilo zame mnogo bolj enostavno, če se ne bi odločili zanjo. Lahko bi kupili tono rumene barve, naredili delovno akcijo in v enem koncu tedna na obstoječem cestišču narisali pasove, rezervirane za avtobuse. Najmanjši problem. A koliko smo s tem naredili za čist zrak, če bo zaradi tega ves promet od obvoznice do centra stal?

Mogoče sprva res, dokler ne bi ljudje uvideli, da so z avtobusom hitreje na cilju.

Res? To bi rad videl. Širitev vpadnic je potrebna zato, da javni promet teče hitreje.

V okviru projekta Civitas Elan se v Ljubljani načrtuje uvedba poskusne hitre avtobusne linije. A projekt zamuja.

O tem sem pravkar govoril - gre za začrtanje rumenega pasu med Dunajsko in Barjansko. Ker na Barjanski parkirišče P&R še ni vzpostavljeno, linija niti ne more začeti delovati. Saj ljudje nimajo kje pustiti avta. Občina je zemljo že kupila, a se je zapletlo zaradi poplavne varnosti, potrebnih soglasij za ureditev parkirišč od ARSO še nismo dobili.

Ko bodo vsi P&R uresničeni, je uvedba zgoščevalne takse samo še vprašanje časa? Se bojite političnih posledic take poteze?

Če bi se obremenjeval s političnimi posledicami, bi bilo v Ljubljani bistveno manj sprememb. Ne bi zahteval rušenja nelegalnih lop pri Žalah in tudi ne drugih nelegalnih gradenj v mestu. Spomnite se prvih reakcij, ko smo napovedali zaporo mestnega središča za promet. Pa vprašajte občane danes, če si želijo, da bi »krpani« spet vozili čez Tromostovje.

Kar se tiče takse, ne vem, če bo uvedena. Če bomo v nekem trenutku ocenili, da je to edina sprejemljiva možnost, se bomo zanjo odločili. Mogoče pa bodo ljudje sami spoznali, da se z avtom v mesto ne splača. Danes pozivam vse: parkirajte tam, kjer je dovoljeno, pa bomo vse redarje prekvalificirali v zelene nadzornike, da bodo varovali gozdove in parke.

Kdaj boste za promet zaprli Slovensko cesto?

Ko bo stekel promet po notranjem obroču, kar naj bi se zgodilo prihodnje poletje. Za pokušino bomo v evropskem tednu mobilnosti, namesto da bi zapirali večji del Ljubljane za en dan, zaprli Slovensko za cel teden.

Kako komentirate ugotovitev študije Aphekom, da bi znižanje povprečnih letnih koncentracij trdnih delcev na raven, ki jo predpisuje WHO, povprečnemu Ljubljančanu, starem nad 30 let, podaljšalo pričakovano življenjsko dobo za kar 14 mesecev?

Ne vem, kdo je to rekel, kdo je to napisal, ampak vzel si je veliko pravice.

Gre za konzorcij 60 strokovnjakov za javno zdravje iz 12 držav.

Tega nisem prebral, zato ne morem komentirati. Lahko pa rečem: prebivalci in obiskovalci Ljubljane, ne vozite se z avtom, ker bomo dlje živeli.

V vašem programu, s katerim ste leta 2006 postali župan Ljubljane, piše: »Ne bomo preprečevali zgolj onesnaženja voda in zraka, pač pa urejali za vse ljudi primerno mestno okolje, varovali naravo in odpravljali zdravju škodljive vire.«

Česa pa nismo uresničili?

Promet je vir zdravju škodljivih trdnih delcev, ki onesnažujejo zrak.

Kdo pa je promet? Pojdite in recite vladi, naj na obrobju mesta postavijo zapornice. Zaprimo cesto, ki pripelje iz Polhovega Gradca - oni nočejo imeti protipoplavnega zadrževalnika, mi pa jim zaprimo cesto. Zaprimo vse vpadnice. Vprašajte ministra Vlačiča in ministrico Kresalovo, ali je to izvedljivo.

Torej računate na pomoč države?

Samo slednja lahko sprejme takšno odločitev. Kot rečeno, smo na nasprotovanje naleteli že pri zapiranju centra za promet. Obtoževali se me, da bom ustvaril mesto duhov, da bo mesto umrlo, da so v getu. Kar naenkrat pa center mnogo bolj živi, vsi ga hvalijo. Ukrepe za omejevanje prometa v Ljubljani sem predstavil na Dunaju pred tisoč poslušalci. Bili smo predstavljeni kot eno od mest z zelo jasno in hitro napredujočo prometno politiko. Ali veste, koliko dreves smo posadili v štirih letih?

Žal ne.

To bi morali vedeti. To spada zraven. Štiri tisoč dreves.

Ampak to koncentracije trdnih delcev ni zmanjšalo.

Ni, daje pa vse druge kvalitete življenja. Treba je poudariti, da vsak dan v Ljubljano vstopi 130.000 avtomobilov. Ob tem pa imamo Ljubljančani in Ljubljančanke okoli 200.000 vozil. Pred 30 leti, ko so se gradila spalna naselja, je na dve stanovanji prišlo eno vozilo. Danes imamo v povprečju dve vozili na eno stanovanje. Avto je še vedno naš statusni simbol in fetiš. In vprašanja avtomobilskega prometa Ljubljana ne more rešiti sama. Razmere za rešitev pa bomo zagotovili. V dveh letih bomo povsod postavili parkomate. Kdor se bo pripeljal z avtom, bo moral plačati. Parkiranje bo omejeno na dve uri, nato bo treba avto prestaviti. Dokončan bo sistem parkirišč P&R na mestnih vpadnicah. Avtobusne linije bomo speljali v vse sosednje občine. Avtobuse smo že zamenjali z do okolja prijaznejšimi. Poskrbeli bomo za še natančnejše obveščanje o prihodih. To so ukrepi, ki jih lahko izvedemo sami. Šele nato pride lahko na vrsto zgoščevalna taksa. Ne pozabite, trdni delci so edini problem, ki ga po vseh teh študijah onesnaženosti imamo v Ljubljani in je posledica slabe prevetrenosti. In to je ključ.

(ALENKA LOOSE: Operativni program za zmanjšanje koncentracije prašnih delcev je spisala država. In na podlagi tega operativnega programa naj bi določili tudi ukrepe za posamezna mesta. Pri pripravi ukrepov so se najprej lotili drugih mest, čeprav smo zaprosili, da bi se prednostno lotili Ljubljane, v kateri je izpostavljenih največ ljudi. Prav tako se je ministrstvo za okolje v operativnem programu osredotočilo predvsem na individualna kurišča, ne toliko na promet.)

Nekdo v vladi mora ukazati, naj se vozovnica mestnega prometa uskladi z železnicami. Uskladiti je treba vozne rede. Ko bo to urejeno, bo takoj bolje. Saj ne, da me nič ne skrbi, ampak vprašal bi vse kritike, kaj naj še naredimo. Kateri so tisti enostavni ukrepi, ki jih ne izvajamo, pa bi jih lahko?