Zasoljena razprava

Slovenija si, tako kot Evropska unija in praktično ves razviti svet, prizadeva zmanjšati uživanje soli med prebivalstvom. Nedavno smo bili priča državni oglaševalski akciji s sloganom »Preveč soli škodi«, poleg tega pa imamo tudi akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli med prebivalstvom do leta 2020. Prevelike količine zaužite soli naj bi namreč vplivale na povišanje krvnega tlaka, s tem pa na pojav velikega deleža srčno-žilnih bolezni.

Ta mesec so v ugledni ameriški poljudnoznanstveni reviji Scientific American objavili članek z naslovom »Čas je za končanje vojne proti soli«, v katerem opozarjajo, da povezava med uživanjem večjih količin soli in poslabšanjem zdravja nikakor ni dokončno dokazana. Navajajo na primer dva znanstvena članka, ki sta izšla letos. Analiza sedmih raziskav, ki so skupaj zajele več kot 6000 ljudi, ni podala trdnih dokazov, da zmanjšanje vnosa soli zmanjša tudi tveganje za srčni infarkt. Prav tako so se raziskovalci, ki so pregledovali količino natrija v urinu (ki je dober pokazatelj količine zaužite soli), dokopali do rezultatov, po katerih je razmerje med vnosom soli in tveganjem za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni ravno nasprotno - manj natrija je bilo v urinu, večje je bilo tveganje za smrt. Seveda obstajajo številne raziskave, ki kažejo nasprotno. A kot poudarjajo pri reviji Scientific American, trdnih dokazov o povezavi med uživanjem soli in povišanim krvnim tlakom, pridobljenih s kliničnimi študijami, preprosto ni. »Za vsako študijo, ki dokazuje nezdravost soli, obstaja ena, ki je ne.«

»Za vsako študijo, ki dokazuje nezdravost soli, obstaja ena, ki je ne.«

Za mnenje smo zato povprašali slovenske strokovnjake na Inštitutu za varovanje zdravja. Ti vztrajajo, da je zmanjševanje vnosa soli nujno za izboljšanje zdravja prebivalstva. Kot so v strokovnem mnenju, ki so ga napisale na našo prošnjo, zapisale Cirila Hlastan Ribič in Vida Fajdiga Turk z Inštituta za varovanje zdravja ter Jana Brguljan Hitij iz Bolnice Petra Držaja, sta visok krvni tlak in poviševanje krvnega tlaka s starostjo neposredno odvisna od vnosa prevelikih količin soli, nizkega vnosa kalija, nezadostnega uživanja zelenjave in sadja, čezmernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti. »Številne študije navajajo, da previsok vnos soli vpliva tudi na nastanek oziroma poslabšanje stanj, kot so: osteoporoza, astma, ledvični kamni, sladkorna bolezen tipa 2 in želodčni rak. Prav tako pa lahko čezmeren vnos soli vpliva tudi na pojav metabolnega sindroma in debelosti.« Kot poudarjajo, je bila povezava med vnosom soli in vrednostmi krvnega tlaka dokazana tako v Sloveniji kot drugje po svetu. »Menimo, da ni treba zastavljati vprašanja, ali so intervencijski ukrepi za zmanjševanje soli v prehrani ljudi učinkoviti, temveč, kako zmanjšati sol v prehrani, da bi rešili življenja,« zaključujejo.