12. 8. 2011 | Mladina 32 | Kultura | TV
Sankanje z Justinom Timberlakom
Polnočno spominjanje radosti, ki jih prinaša delo na televiziji
Polnočni pogovor o življenju brez televizije
© TVS
Polnočni klub je ena redkih oddaj, kjer si ne vzamejo megalomansko dolgih počitnic in nas vztrajno uspavajo vsak petek zvečer, tudi poleti. Čeprav je sloves oddaje o njeni uspavalni vrednosti še vedno neomajen, so nekatere izdaje vendarle vredne ogleda. Tako smo že predprejšnji teden ostali budni ob oddaji o samovšečnosti, prejšnji petek pa smo si prav to samovšečnost lahko ogledali tudi v praksi, ko je oddajo z naslovom Življenje brez televizije vodil Zvezdan Martič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Kultura | TV
Polnočni pogovor o življenju brez televizije
© TVS
Polnočni klub je ena redkih oddaj, kjer si ne vzamejo megalomansko dolgih počitnic in nas vztrajno uspavajo vsak petek zvečer, tudi poleti. Čeprav je sloves oddaje o njeni uspavalni vrednosti še vedno neomajen, so nekatere izdaje vendarle vredne ogleda. Tako smo že predprejšnji teden ostali budni ob oddaji o samovšečnosti, prejšnji petek pa smo si prav to samovšečnost lahko ogledali tudi v praksi, ko je oddajo z naslovom Življenje brez televizije vodil Zvezdan Martič.
Zagotovo eden bolj samovšečnih televizijcev in specialist za moške teme je tokrat v studio seveda povabil same moške. Kot je razložil kasneje v oddaji, je to naredil namenoma, saj naj bi oddaja, kjer se je “kolegica Danica” Lorenčič o isti temi pogovarjala samo z ženskami, že obstajala.
Tudi prav, vsekakor nas izbor gostov ni motil, prej zabaval. Stojan Auer, Tadej Golob, Janez Čuček in Gregor Krajc, po domače Hugo, so predstavljali zbirko ljudi, ki se jih spomnimo s televizije in jih, z izjemo Čučka, ne pogrešamo preveč. Četverica je skupaj z Martičem kramljala o svoji preteklosti na televiziji, o tem, kako so jih takrat bolj cenili, čeprav danes počnejo pomembnejše stvari, in o tem, da je delo na televiziji slabo plačano, je pa odskočna deska za prihodnost.
In če so se nam legendarni Čuček, godrnjavi Golob in igrivi Krajc zdeli simpatično distancirani do svoje televizijske preteklosti, je Auer seveda v povsem drugem filmu. Človek, čigar hči zadnje čase medijem na široko razlaga, kako je spočela svojega prvega otroka (za nepodučene, bilo je spontano, pri njej doma, na njeni postelji), se danes nostalgično spominja sankanja z ameriškim pevcem Justinom Timberlakom, takrat še članom skupine ‘N Sync, nagrad, ki so mu jih podeljevali nekoč, pa jih danes ne več, in vseh zvezdnikov, s katerimi je preživel tri dni, namesto le nekaj ur pred nastopom.
Martič, ki je vseskozi pripovedoval, kako je googlal svoje goste, se je vsaj z enim podatkom vendarle izkazal, saj je razkril, da je Auer aprila letos vodil izbor za naj natakarico, kjer je vrtel tudi glasbo. A mariborski poslovnež se ni dal zmotiti in je dejal, da je takoj, ko je napovedal, da bo vodil prireditev, zanimanje tako naraslo, da bi lahko napolnil tudi kak stadion. Pravzaprav je to ponavljal vso oddajo, tako da namig ljubljanskim mestnim oblastem: Auer obljublja, da bo napolnil stadion, samo priložnost mu je treba dati. Za božjo voljo, Paul Young že čaka!
Čeprav samozavesti ni manjkalo nikomur v studiu, Čuček je namreč mirno ponovil Golobovo izjavo “Jaz sem velik frajer!”, je bil prav Auer tisti, ki je spet prekosil samega sebe. A njegovo ponavljanje, da se vse, česar se loti, spremeni v zlato, se je vsaj za tokratni Polnočni klub izkazalo za resnično.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.