Bon Iver: Bon Iver

Čeprav se pod imenom Bon Iver skriva štiričlanska skupina, ki je nase opozorila pred petimi leti z odličnim prvencem For Emma, Forever Ago, je kreativni motor skupine pravzaprav Justin Vernon, glasbenik in tekstopisec iz Wisconsina. Omenjeni album je bil plod težkih časov, ki jih je Vernon takrat preživljal: njegova skupina DeYarmond Edison je razpadla, prav tako njegovo razmerje, kot pika na i pa se je pojavila še bolezen, ki mu je onemogočila dostojno življenje in ustvarjanje. A kot kaže, so te okoliščine precej vplivale na njegov ustvarjalni razvoj. Iz Severne Karoline se je preselil v očetovo barako na podeželju v Wisconsinu in tam v dolgih, osamljenih zimskih mesecih ustvaril verjetno enega najboljših prvencev zadnjega časa. S svojim značilnim in prepoznavnim falzetom, z enostavnostjo melodij in zgodbami, ki so bile povezane v izrazito koherentno celoto, je dejansko ustvaril mojstrovino, ki je v prihodnjih mesecih (in letih) postala sinonim za odlično indie folk glasbo.

Opisane kvalitete so do takrat anonimnega Vernona potisnile v središče zanimanja vodilnih globalnih glasbenih medijev, saj sta ga obe, kritika in publika, sprejeli kot vrhunskega kantavtorja, ki z uporabo minimalističnih glasbenih posegov in neomejeno iskrenostjo v svojih besedilih popolnoma zleze pod kožo slehernega poslušalca. Zaradi tega so sledile dolge in naporne turneje, izdaja EP-plošče Blood Bank (2009), k sodelovanju pa ga je povabil tudi hiphop mag Kanye West, za čigar hvaljeni album My Beautiful Dark Twisted Fantasy je prispeval vokale. Ker je Vernonov prvenec dvignil toliko prahu, je bilo logično, da bodo pričakovanja občinstva in kritike visoka. Plošček Bon Iver se precej naslanja na glasbeni izraz in poetiko, podobna tistima na predhodniku, čeprav je že pri prvem poslušanju jasno, da je skorajda petletni premor naredil svoje: Vernon tokrat opusti minimalizem, kakršnega je gojil na prvencu, in se nekoliko bolj poglobi v zvočno sliko celotnega albuma. Takoj je jasno, da je ta album ustvarjal s skupino, saj je ravno pomanjkanje intimnosti in deloma tudi iskrenosti tista komponenta, ki po vnovičnem poslušanju odkriva razlike med prvencem in novim ploščkom. A če se Vernon na albumu Bon Iver ne izkaže toliko kot tekstopisec, se izkaže kot glasbenik, ki z vpeljavo širšega spektra instrumentov izjemno bogati zvočno sliko celotnega izdelka. Poleg tega je Bon Iver tematsko heterogen album, For Emma, Forever Ago pa je bil osredotočen na eno samo temo - izgubo. Tematska raznolikost tega ploščka je razvidna že iz naslovov skladb (Perth, Calgary, Holocene, Towers), lahko pa celo zatrdimo, da se ujema z raznolikostjo glasbenih pristopov. Kljub temu Bon Iver nikakor ni nekoherenten in glasbeno neprepoznaven izdelek, temveč še en odličen plošček Justina Vernona, ki bo poslušalce v prihodnosti gotovo razveselil z izvrstno indie folk poetiko.