Barbara Brezigar
Tista tožilka, ki hoče biti predsednica
© Denis Sarkić
Barbaro rodijo 1. decembra 1953 v Ljubljani. Družina Gregorin je odvetniška družina. Oče vodi odvetniško pisarno, mama mu pomaga. Pozneje se oče, utrujen od advokature, odloči za ustanovitev restavratorskega centra. Vodi ga do upokojitve. Mama pa nekaj let dela v odvetniški pisarni Mira Cerarja, soproga kasnejše generalne državne tožilke Zdenke Cerar. Cerar pisarno prevzame od Barbarinega očeta. V družinski hiši Gregorinovih na Mirju vlada kulturniško ozračje. Pogosto jih obiskujejo intelektualci in kulturniki, na primer Uroš Krek in Andrej Jemc, mlada Barbara pa še posebej rada prisluhne stricu Bojanu Štihu, za katerega bo pozneje rekla, da je bil izreden pripovedovalec zgodb. Starša sta ateista, oče je bil tudi pri partizanih, Barbaro in njenega šest let starejšega brata pa vzgajata v strpnosti in spoštovanju drugače mislečih. Družina redno hodi v gledališče, zaradi česar se Barbara po končani bežigrajski gimnaziji nekaj časa navdušuje nad igralskim poklicem. Ker pa jo motijo krivice, se nazadnje vendarle odloči za študij prava.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
