Socialna država v pasti

Močan, eleganten, dinamičen in vsestranski. BMW X5. Drobnoprodajna cena tega vozila se začne pri 57 tisoč in konča pri 74 tisoč evrih, in to brez dodatne opreme. Trgovci ga uvrščajo v kategorijo tako imenovanih luksuznih vozil SUV ali Sports utility vehicle. S petimi metri dolžine in 2,2 metra širine je morda malce predimenzioniran za tipično slovensko cesto na podeželju, nepraktičen pa je tudi za tloris navadne garaže v blokovskem naselju. Toda lani so jih v Sloveniji prodali 217. Z drugimi besedami, točno toliko, kot leta 2004 (75), 2005 (94) in 2006 (49) skupaj.

Začetek nove razslojitve

Sodeč po podatkih o na novo registriranih vozilih, ki jih zbira notranje ministrstvo (MNZ), BMW X5 ni izjema. Nič drugače ni s prodajo luksuznih SUV-ov drugih znamk. Tudi pri Audijevem Q7 na primer, za katerega prodajalec pravi, da "Kdor je na vrhu, ne išče kompromisov, temveč rešitve" in ki stane od 54 tisoč do 77 tisoč evrov brez dodatkov, ugotavljamo podoben statistični pojav: leta 2006, ko je model prišel na trg, so v Sloveniji prodali le 119 takih vozil, leta 2007 pa že 174. Ali pa Touareg, Volkswagnov petični prvoborec: predlani so jih prodali 79, lani 126. Podobno velja za Mercedezov luksuzni terenec M-Class, ki je "močan, ko drugi postanejo šibki", ali za Porschejev model Cayenne, pri katerem cena vozila brez dodatkov doseže tudi 130 tisoč evrov. Lani so jih v Sloveniji prodali 38, leto prej le 15.

Trgovci z luksuznimi avtomobili so minulo leto dobro poslovali. Število prodanih SUV-ov je zraslo na 898 primerkov s predlanskih 534. Delež žafransko dragih SUV-ov na naših cestah se je tako povečal z 0,83 odstotka na 1,22 odstotka. In ker avto seveda ni zgolj prevozno sredstvo, ampak je tudi dobrina, s katero se izkazuje pripadnost nekemu sloju, je možnih več razlag. Lahko bi mislili, da je naša družba lani postala bogatejša. Konec koncev smo imeli več kot 6-odstotno gospodarsko rast. Toda število majhnih avtomobilov, ki so najcenejši in tudi najbolj prodajani, se ni bistveno spremenilo. Število prodanih cliov, puntov, polov ostaja pri 24 tisoč. Po definiciji slovenske trgovinske zbornice se je za približno 10 odstotkov povečala le prodaja vozil tako imenovanega višjega srednjega razreda, prodaja najdražjih, luksuznih SUV-ov pa se je povečala kar za 40 odstotkov.

Prodaja luksuznih avtomobilov je v nacionalnogospodarskem smislu obroben pojav. Na drugi skrajni strani družbene lestvice naletimo na podoben, v nacionalnogospodarskem smislu prav tako obroben pojav.

Pomoč najrevnejšim

Rdeči križ Slovenije s svojimi 56 območnimi združenji ima vsak dan opraviti s socialno ogroženimi posamezniki in družinami in jim skuša pomagati. Leta 2003 je razdelil 388 ton živilskih izdelkov, 100,6 tone različnih higienskih pripomočkov in 199,6 tone oblačil in obutve. Leta 2004, ko smo proslavljali vstop v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo (Nato), je Rdeči križ razdelil 363,6 tone živilskih izdelkov, 103,7 tone različnih higienskih pripomočkov in 266,4 tone oblačil in obutve. Leta 2005 je Rdeči križ razdelil 586,6 tone živilskih izdelkov, 167,4 tone različnih higienskih pripomočkov in 260,3 tone oblačil in obutve. Ali z drugimi besedami - 40 odstotkov več. Leta 2006, ko se je Slovenija pripravljala na vstop v evroobmočje in ko je predsednik vlade govoril o "svetilniku", je Rdeči križ razdelil že kar 2706 ton živilskih izdelkov, 131,4 tone različnih higienskih pripomočkov ter 341 ton oblačil in obutve. To je skoraj 500 odstotkov več.

Tudi za to je možnih več razlag. Leta 2003, 2004 in 2005 Rdeči križ denimo ni sodeloval pri tako imenovanih intervencijskih ukrepih dobave hrane iz državnih zalog. Pa vendar, kot pravi generalni sekretar nacionalnega društva Janez Pezelj: "Pri Rdečem križu Slovenije že nekaj časa opažamo, da se vedno več ljudi obrača po pomoč na našo organizacijo - po letnem poročilu iz leta 2006 smo materialno pomoč zagotovili več kot 118.000 socialno ogroženim posameznikom. Podatki za leto 2007 so v pripravi, pričakujemo pa, da bodo ti podatki pokazali do 10-odstotno povečanje. Ob tem naj poudarimo, da se vedno več posameznikov obrača na območna združenja po pomoč v obliki oblačil in obutve, količine razdeljene pomoči pa so iz leta v leto večje."

Leta 2007 je bila gospodarska rast rekordna. Brezposelnih je bilo manj. "To so statistke," dodaja Mateja Lamovšek, strokovna sodelavka Rdečega križa. "Vzemite si čas in pojdite pred kakšno območno združenje Rdečega križa, kjer delimo hrano, pa boste videli."

Krčenje socialne države

Verodostojnih hard-core statističnih podatkov ali analiz o družbeni neenakosti za lansko leto še ni in jih tudi ne bo vsaj še dve ali tri leta, kolikor traja, da institucije zberejo podatke. Merjenje revščine, razdelitve družbenega proizvoda in podobnih pojavov je namreč odvisno predvsem od podatkov o plačani dohodnini.

Pred mesecem je statistični urad objavil najbolj sveže in še delovne podatke za leto 2005. Po teh podatkih se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na leto 2004 zmanjšala z 12,1 odstotka na 11,7 odstotka, to pomeni, da je leta 2005 v Sloveniji 11,7 odstotka ljudi preživelo z manj kot 466 evri na mesec. Tudi dohodkovna porazdelitev ostaja razmeroma enakomerna. Statistiki in raziskovalci jo merijo s tako imenovanim Ginijevim količnikom in ta je leta 2004 in 2005 ostal na isti ravni. V evropski perspektivi in po zadnjih uradnih podatkih ostaja Slovenija ena izmed držav, kjer je porazdelitev bogastva med najenakomernejšimi. Bolje se v tem smislu odrežeta le še Švedska in Danska.

Leta 2005 se nadaljuje spodbuden trend, ki se je začel leta 2002. To je bilo prvo leto po vstopu Slovenije v klub tržnih ekonomij, ko se socialne razlike niso povečale, ampak so ostale na isti ravni ali so se celo zmanjšale, kot je ugotovil ekonomist dr. Tine Stanovnik v svoji zadnji raziskavi o dohodkovni neenakosti v Sloveniji med letoma 1993 in 2002.

Razslojevanje v državi je bilo najhitrejše prva leta po letu 1990 zaradi očitnih razlogov: razmah zasebnega sektorja, uvedba individualnih pogodb, razmeroma nizka gospodarska rast in visoka inflacija. Po letih 1993 in 1994 se je ta trend upočasnil, predvsem zato, ker je tedanja vlada Janeza Drnovška z dohodninsko reformo povečala progresivnost obdavčitve. Bogatejši so po tej reformi plačevali višje davke. Drugo, kar je Slovenijo vrnilo nazaj na pot socialne države, je bila uzakonitev minimalne plače. Zaradi tega se je leta 2002 trend celo obrnil in se je neenakost v povprečju zmanjšala. Kot ugotavlja dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, se je po letu 2003 in do leta 2005 neenakost le še "neznatno povečala", predvsem med starejšim in mlajšim prebivalstvom.

Očitno je, da imajo največji vpliv na revščino in na porazdelitev bogastva politiki in vlade. Zanimivo ponazoritev je tudi tokrat objavil statistični urad. V njem so izračunali, da bi bil v Sloveniji leta 2005 reven vsak četrti prebivalec (24 odstotkov), med starejšimi pa kar tretjina (30 odstotkov), če bi iz skupnega dohodka družin odšteli vse socialne transferje. Če bi pozabili še na pokojnine, bi bila v Sloveniji revna polovica prebivalcev (41 odstotkov).

Kaj torej lahko pričakujemo v letih 2006 in 2007? Zanimivi so nekateri posredni kazalci. Ne samo prodaja luksuznih športnih terencev, lani se je denimo precej povečala tudi prodaja razkošnih potovanj. Kot so pojasnili v Kompasu, največji slovenski potovalni agenciji, se je leta 2007 nakup dražjih potovanj na druge celine povečal za 12 odstotkov, počitnic v oddaljenejših krajih, kot so Egipt ali Zelenortski otoki, pa je bilo 30 odstotkov več. Približno 10 odstotkov več je bilo tudi najrazkošnejših potovanj na nekatere eksotične otoke ali v najboljše hotele, kakršen je Burj el Arab v Dubaju.

Tudi nekateri že objavljeni uradni podatki statističnega urada nakazujejo smer, v kateri pluje slovenska socialna država. Izdatki BDP za socialno varstvo so se denimo s 17,7 odstotka leta 2004 zmanjšali na 17,1 odstotka leta 2006. Leta 2006 so se za desetino odstotka zmanjšali tudi izdatki za izobraževanje in zdravstvo. Za približno desetino odstotka pa so se leta 2005 in 2006 povečali izdatki za obrambo.

Res je, da smo imeli lani več kot 6-odstotno gospodarsko rast. Toda povprečni prebivalci tega tudi po statistiki niso občutili. Če bi bila gospodarska rast enakomerno porazdeljena, bi lahko pričakovali, da bodo za 6 odstotkov več potrošila tudi gospodinjstva. Pa niso. V povprečju so gospodinjstva potrošila nekaj več kot 2 odstotka več. Dodana vrednost je lani najbolj zrasla v gradbeništvu in finančnem posredništvu, v dejavnostih, ki sestavljajo jedro blaginje, kot je na primer zdravstvo ali šolstvo, pa je skorajda stagnirala, opozarja dr. Jože Mencinger. Delež bruto plač v BDP Slovenije se je v zadnjih desetih letih zmanjšal s 55 na 51 odstotkov. Nazadnje je prišla še inflacija, ki prizadene predvsem ljudi z nizkimi dohodki, saj so ti bolj nagnjeni k trošenju in je pri njih hrana - ta se je podražila za več kot 10 odstotkov - ena od najpomembnejših postavk. "Mislim, da smo prišli do meje. Mislim, da socialne države ni več treba razgrajevati. Meja se začne, ko začnete privatizirati šolstvo, zdravstvo in pokojninski sistem," meni dr. Mencinger.

Zaradi ukrepov vlade Janeza Janše, na primer zaradi reforme dohodnine, s katero so razbremenili najbogatejše, zaradi zmanjšanja obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki jih imajo najbogatejši, zaradi znižanja davka na izplačane plače, ki nato ostane podjetjem, je verjetno jasno, da so se leta 2007 socialne razlike začele povečevati. To priznava tudi vodja sektorja za družbeno blaginjo in socialni razvoj v vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Lidija Apohal Vučković. Zadnja leta so se najhitreje zviševale plače na najvišjem koncu dohodkovne lestvice, v sredini pa so razmerja ostala podobna. "Niso se zviševale le plače, še hitreje in znatno so se povečevali drugi prejemki, kot so nagrade ali prejemki iz kapitala," pravi. Ker je bila poleg tega sprejeta še nova dohodninska lestvica, tudi Apohalova pričakuje novo razslojitev.

Zanimivo je, da niti uspešna pogajanja med sindikati in delodajalci večanja socialnih razlik ne bi mogla ustaviti. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Brane Mišič opozarja na velike notranje razlike med delavskimi plačami. "Povprečna delavska plača v Sloveniji ni slaba. Je celo realna. Težava je v strukturi. Dejanski razponi med delavskimi plačami so tudi do 1 proti 15. To pomeni, da če se enemu delavcu v skladu s kolektivno pogodbo dvigne plača za 2 evra, se drugemu za 30. V Sloveniji imata tako dve tretjini delavcev podpovprečne plače. Zato zgornja tretjina dobi iz izpogajane mase toliko kot spodnji dve tretjini. Naš plačni sistem je zastarel."

Vrnitev Prašnikarjevega scenarija

Socialna država postane še pomembnejša, ko se gospodarska rast upočasni. Leta 2001, v času evropske in svetovne recesije, je bilo denimo v Sloveniji 100 tisoč brezposelnih, sedaj jih je 70 tisoč. Poleg teh 30 tisoč pa je v Sloveniji ogroženih še dodatnih 26 tisoč delovnih mest.

Ekonomist dr. Janez Prašnikar je leta 2003 skupaj z dr. Veljkom Boletom opozoril, da utegnejo ekonomski šoki, ki smo jih že izkusili, v novem kontekstu Evropske unije ogroziti približno 26 tisoč delovnih mest v Sloveniji. Prašnikar in Bole sta analizo napisala še pod vlado Toneta Ropa z namenom, da se država ob vstopu v EU na to pripravi. Črni scenarij je odvisen predvsem od nizke gospodarske rasti, kakršno je Nemčija izkusila v letih od 2001 do 2003. Ker se je hkrati z vstopom Slovenije v EU povečala tudi gospodarska rast, so bila njuna opozorila hitro pozabljena. Sedaj, ko se obeta, da se bo gospodarska rast umirila, pa postajajo vnovič aktualna.

"Z vidika trenutnih razmer se mi težave kažejo na podoben način," pravi dr. Prašnikar danes. "V resnici je v igri enaka količina podjetij, to pomeni, da so se problemi zaradi gospodarske rasti pometli pod preprogo. Država je imela srečo. Zamisel o prestrukturiranju slovenske delovno intenzivne industrije, ki je bila v osrčju najine analize, je zgolj začasno izginila iz fokusa. Še posebej, ker je gospodarska rast pogojena z velikimi investicijami v gospodarstvo, se lahko grožnja hitro ponovi. Zdi se mi, da je bilo zgubljenega veliko časa."

To je sicer akademsko mnenje, toda "na terenu" Borut Meh, ki je Muro zapustil, ker mu "nadzorni svet ni dal možnosti, da si izberem upravo, kot sem si jo želel", kot je dejal, razmišlja enako. "Takoj ko se bo gospodarska rast umirila, se bodo ljudje vrnili na borzo. Po mojem mnenju je sedanja zaposlenost že nenormalno visoka." Meh, ki je tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, si želi dejavnejše države. Te ta hip ne vidi. "In to se kaže pri konfliktih, ki nastajajo sedaj, ko delavci opozarjajo na inflacijo. To stanje bi morali predvideti že prej, ko smo se pripravljali na evro. Vedeli smo, da bomo doživeli strukturna neskladja, pa smo kljub temu še sami podražili elektriko in druge energente."

Nezadovoljstvo, ki je v zraku, morda res nima podlage v majhnih, statističnih spremembah.

"Že ko so se reforme začele, sem opozoril, da prehitra gospodarska rast, s katero ne veš, kaj bi, uničuje socialno in kulturno tkivo. Ljudje se izgubljajo, prepuščeni so sami sebi, nimajo varnosti ali pa nimajo občutka varnosti," pravi Matjaž Hanžek, prejšnji varuh človekovih pravic in nekdanji urednik poročila o človekovem razvoju. Ta širša slika kaže precej trdoživejše procese. Gospodarska rast je namreč tudi posledica prodora zakonov trga na nova področja človekovega življenja. Pri takšnem, pospešenem razvojnem tempu vse več ljudi zaostaja, saj se niso pripravljeni ali spodobni tako hitro prilagajati spremembam.

Še pred pol leta je ob dnevu državnosti predsednik vlade dejal, da je Slovenija v dobri kondiciji. "Ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjih vodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A kljub tem oblačkom je obzorje narodove prihodnosti jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo in prihodnjimi generacijami je srečna plovba." In res je, tudi podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo ali oddajanjem jadrnic in jaht v najem, so lani dosegla lepe uspehe. V podjetju Euronautic se je prodaja jadrnic povečala za 15, najem pa kar za 40 odstotkov.