Je vpletena tudi Nova KBM?

Pivovarna Laško je danes središče najmočnejšega slovenskega finančnega konglomerata, ki poleg industrije pijač združuje še medijske vložke v Večeru ali Delu, iz njega pa prihajajo tudi najpomembnejši lastniki Mercatorja, največjega slovenskega podjetja. Na začetku lastniške verige stoji družba Kolonel, ki jo zastopa samostojna podjetnica iz Maribora Blaženka Šoštarič, sicer vodja servisa za opravljanje knjigovodskih in računovodskih storitev. Šoštaričeve v skladu z novodobno terminologijo ne bi mogli označiti za oligarhinjo in tudi ljubljanski župan Zoran Janković je zadnjič na novinarsko vprašanje odgovoril, da je prepričan, "da se bo ta gospa v določenem času spremenila v moškega z brki in brado in vsem tem". Iz potez podjetja, ki ga zastopa, je namreč očitno, da so pravi lastniki doma v Laškem. Ta teden je, denimo, družba Kolonel objavila prevzemno ponudbo za finančno družbo Center Naložbe, ki je nedavno postala 61-odstotna lastnica Infonda Holdinga, Infond Holding pa je največji lastnik Pivovarne Laško.

Zavest, da je Pivovarna Laško najmočnejši neodvisni slovenski center gospodarske moči, je danes v javnosti že samoumevna. Navsezadnje pivovarjem do živega ni prišel niti predsednik vlade Janez Janša s svojim bojem proti tajkunom in oligarhom, pa tudi varuhi konkurence ne morejo ustaviti sklepnega procesa konsolidacije, ki se je nedavno začel, ko so nekatera podjetja napovedala dokončni prevzem. Marsikaj je že pojasnjeno, mediji so že objavili zapletene mreže povezav med družbami, ki naj bi bodisi z monopolnim položajem obvladovale dele gospodarstva bodisi vplivale na javno mnenje, a je bila pri tem vedno izpuščena ena, morda na videz nepomembna malenkost: najpomembnejše podjetje laškega finančnega konglomerata se imenuje Infond Holding, drugo podjetje z aktualnim imenom Center Naložbe pa se je nekoč imenovalo Infond Holding 1 in je nastalo leta 2004 z razcepitvijo Infonda Pida.

Raznih "Infondov" pri privatizaciji Pivovarne Laško kar mrgoli in še pred časom je marsikdo samoumevno in naivno sklepal, da spadajo Infondovi skladi ali podjetja v domeno "državne" Nove KBM. Lani poleti je prvi mož KD Holdinga Matjaž Gantar v intervjuju za Mladino dejal, da bi ga res zanimalo, "... kako je nekaterim uspelo iz državnih rok izpuliti sklade, kot so, denimo, Maksima, Infond, današnja Vizija, torej izpod neposrednega nadzora politike".

Kako so torej Infondi zadnja leta iz Maribora prišli v Laško?

Zlata jama

Zgodba se začne leta 1994, ko so okrog mariborske Nove KBM nastali skladi, v katere so se stekali predvsem štajerski lastniški certifikati. Ti skladi, od Areha do Stolpa, ki so vlagatelje vabili z imeni krajevnih turističnih znamenitosti, so se leta 1997 združili v enega samega s plemenitim imenom Infond Zlat. Infond Zlat ni bil le ena od številnih pooblaščenih investicijskih družb ali pidov, bil je največja taka družba v Sloveniji. Leta 2001 je bil njegov kapital vreden 69 milijard tolarjev, po današnjih menjalnih razmerjih skoraj 280 milijonov evrov. Za dobro provizijo je ta kapital upravljala državna Nova KBM.

Zaradi zakonskih zahtev se je moral zlati pid leta 2002 razcepiti na tri družbe z imeni PID (pooblaščena investicijska družba), ID (investicijska družba) in Holding. Družbe so se razcepile v razmerju 1 : 1 : 2, tako da je največ kapitala iz nekdanjega zlatega pida prešlo v družbo Infond Holding. Ob razcepu je bila Nova KBM največji lastnik ali upravljavec treh na novo nastalih podjetij. Radenska, ki je tedaj že bila v lasti laške pivovarne, si je skupaj s pivovarno lastila "le" 14,7 odstotka Infonda Holdinga, mariborska Nova KBM pa je imela skupaj s svojo družbo za upravljanje KBM Infond v lasti 18 odstotkov Infonda Holdinga. Podobna razmerja so avgusta 2002 veljala v Infondu Pidu in Infondu Idu. Dejanski nadzor nad tranzicijskimi milijardami, ki so bile vložene v več kot 150 slovenskih podjetij, je tedaj torej imela Nova KBM. Od deležev v časopisih Večer in Primorske novice do tistih v Delu Prodaji ali Pivovarni Union.

Jeseni 2002 so se uredniki in novinarji Večera še vedno zabavali ob tem, da je njihov lastnik prek holdinga Nove KBM "država". Ko se je iskal nov nadzorni svet, direktor ali odgovorni urednik, so bili ušesa in oči usmerjeni na signale, ki so prihajali od ljudi iz vrha banke ali celo iz politike. Nato pa je leta 2003 brez tiskovne konference ali javno razgaljenega boja za prevlado, kar zadeva lastništvo, brez različnih očitkov ali zamer, ki navadno izbruhnejo ob prevzemih, postalo jasno, da banka ali država ne igra več takšne vloge in da je dejanski nadzor nad časopisom prevzela Pivovarna Laško. Poleg zaposlenih v Večeru je do podobne ugotovitve v začetku leta 2003 moralo priti na stotine zaposlenih v drugih podjetjih.

Odgovor na vprašanje, kaj se je tisti trenutek zgodilo, verjetno poznajo tisti, ki so bili v letih 2002 in 2003 na vodstvenih položajih v banki in treh Infondovih družbah. Eden od njih je sedanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič. Leta 2002 je kot predstavnik največjega lastnika - banke - prevzel vodenje nadzornega sveta Infonda Holdinga. Tistega holdinga torej, ki je pod njegovim nadzorom prešel pod nadzor laške pivovarne. Marsikaj bi moral vedeti tudi Drago Naberšnik, ki je tedaj služboval v družbi za upravljanje Nove KBM. Namen te družbe je bil, da v interesu Nove KBM upravlja bankine investicije. Z enakim namenom je Naberšnik leta 2002 postal direktor bankinega Infonda Pida, nekoliko pozneje pa ga že najdemo na drugi strani - v vodstvu Infonda Holdinga 1 (Center Naložbe), ki je danes prav del s Pivovarno Laško povezanih podjetij. Marko Planinšec vsaj ni prešel "na drugo stran", še do nedavnega je bil član uprave bankine družbe za upravljanje. Toda tudi on je bil med dobro obveščenimi, saj je v odločilnem času, od leta 2002 do 2004, vodil Infond Holding.

Vpogled v delniške knjige

Da bi razvozlali zapleteno zgodbo, ki se je dogajala konec leta 2002 in o kateri sedanji in tedanji akterji ne govorijo, smo pri Mladini pridobili delniške knjige slovenskih podjetij iz tistega časa. Delniške knjige so sicer načeloma javna informacija, toda Klirinško-depotna družba (KDD), ki jih hrani, novinarjem nerada pokaže takšno količino podatkov. Brez plačila odstopi kvečjemu vpogled v lastništvo enega podjetja na ta ali oni dan, iz česar vsi dogodki med tem niso razvidni. Na našo prošnjo so nam vpogled v delniške knjige dovolili v eni od borznoposredniških hiš, od koder smo dobili podatke za leti 2002 in 2003.

Iz njih smo razbrali, da so bili še avgusta 2002 Infond Holding, Infond Pid in Infond Id pod nadzorom ali v upravljanju Nove KBM, ki je imela tedaj približno 18-odstotni delež, Pivovarna pa si je lastila okrog 14 odstotkov vseh treh družb, ki jih je od manjših borznoposredniških hiš nakupila od konca leta 2001. Preobrat se je zgodil 24. septembra 2002, drugi dan, ko je bilo z delnicami mogoče trgovati na Ljubljanski borzi. V delniških knjigah je mogoče videti, da se je na isti dan v Infondu Holdingu, Infondu Idu in Infondu Pidu zmanjšal približno 5-odstotni delež Nove Ljubljanske banke, za približno enak odstotek pa se je povečal delež, ki ga nadzoruje Pivovarna Laško. Premik je bil pomemben, kajti zgolj teh nekaj odstotkov je bilo potrebnih, da je pivovarna z 20 odstotki postala dejansko najvplivnejši lastnik v podjetjih, ki so bila prej tako rekoč pod družbenim nadzorom.

Do konca leta 2002 v lastništvu Infonda Holdinga in Infonda Ida ni bilo zaznati posebnih sprememb, iz lastništva Infonda Pida pa je po enem mesecu "izginilo" 9,5 odstotka Pivovarne Laško. Na prvi pogled se zdi, da je Nova KBM vnovič prevzela nazor. A delež pida, ki ga je imela pivovarna, se je prenesel na borznoposredniško podjetje Cogito in na podjetje Enigma F. K., čez nekaj dni pa je borznoposredniška hiša Cogito prodala prvi delež pida nazaj Radenski, drugi del pa se je pojavil v obliki lastništva, ki ga je dobilo podjetje Atka Prima, d. o. o. To se je zgodilo na silvestrovo, 31. decembra 2002. Podjetje Atka Prima je sicer v lasti družine Šrot, Boška Šrota, sedanjega predsednika uprave Pivovarne Laško, in njegove žene Anice Šrot Aužner. S tem se je začel denar prelivati v lastništvo konkretnih oseb, verjetno skozi posredništvo in provizije tretjih. Vrednost 3 odstotkov Infonda Pida je tedaj po knjigovodski ceni znašala okrog milijon evrov. Ker je imelo podjetje Atka Prima tisto leto okrog sto tisoč evrov dobička, se je družina Šrot očitno morala precej zadolžiti.

Način, kako je Pivovarna Laško skupaj z Radensko prevzela Infond Holding, je zgolj ena plat medalje. Od 24. septembra 2002 je sicer pivovarna že nadzorovala Infond Holding, toda pri tem še ni bila "osamosvojena" in neodvisna od paradržavnih skladov. Največja lastnika pivovarne sta bila tedaj še vedno državna Kad in Sod, ki sta imela vsak po približno 9 odstotkov Pivovarne Laško, na tretjem mestu je bil s 5,3 odstotka Triglav Steber ena, na četrtem pa Infond Id s 5,1 odstotka.

Božična osamosvojitev

A tudi na tej strani se je nato zgodil strateški premik. Konec oktobra 2002 sta Kad in Sod prodala skupaj nekaj več kot 4 odstotke lastništva Pivovarne Laško državni banki - Novi Ljubljanski banki. Z 10,3 odstotka je tako NLB postala največji lastnik pivovarne, vendar ne za dolgo. Naslednji korak je bil narejen na božični večer, 24. decembra 2002, ko je namesto NLB največji lastnik pivovarne postal Infond Holding.

Na božični večer se je krog sklenil. Od tega datuma država, državne banke in paradržavni skladi nimajo več neposrednega vpliva na Pivovarno Laško. Največji lastnik pivovarne je nekdanji sklad Nove KBM in pivovarna je hkrati največja lastnica nekdanjega sklada Nove KBM. Na tej podlagi so lahko začeli v Laškem denarne tokove iz več kot sto podjetij, od Večera do Mercatorja, usmerjati v svoje utrjevanje. Novice, ki jih od tega trenutka od časa do časa preberemo v medijih, pogosto govorijo o tem, kako Infond Holding kupuje Pivovarno Laško ali katero drugo od podjetij, ki so pod njenim nadzorom.

Opisani podjetniški prijemi bi bili sami po sebi zgolj instrument kapitalističnega boja, če ne bi na drugi strani imeli državnih podjetij, ki se niso hotela "boriti". Prevzem Infonda Holdinga je bil izjemno poceni. Zaradi razpršenega lastništva Laškemu ni bilo treba kupiti 50 odstotkov plus eno delnico, dovolj je bilo 18 odstotkov, za povrh pa se prejšnji lastnik, Nova KBM, temu ni postavil po robu, ampak je pri tem celo sodeloval in "napadalcu" na svoje sklade vsaj posredno pomagal. In tudi ko je Laško v drugi fazi prevzelo sebe, je pri tem sodelovala država, od NLB do obeh paradržavnih skladov. Če bi Nova KBM z zaupano lastnino več kot sto tisoč certifikatnih vlagateljev ravnala gospodarno, bi se pred prevzemom branila. Lahko bi, denimo, dokupovala deleže ali sestrski NLB ponudila višjo ceno. A očitno je šlo za dogovorjen posel. V ključnih trenutkih je vrednost delnic Infonda Holdinga na Ljubljanski borzi ostala enaka, vrednost delnic Infonda Ida pa je celo padla. Zakaj je torej Nova KBM svojo zlatnino izpustila iz rok? Se je pivovarna od družbenega kapitala osamosvojila ob pomoči mariborske banke?

V tistem času je finančno ministrstvo vodil Anton Rop. Zdaj zatrjuje, da se vlada s temi vprašanji ni ukvarjala. "Ne glede na morebitno drugačno mnenje javnosti se mi v takšne posle nismo vmešavali. Morali smo zaupati, da pristojni organi, institucije in nadzorni sveti delujejo v najboljši veri. Ali je bilo to optimalno z vidika države, ne vem, na pamet ne morem govoriti, na to morajo odgovoriti tisti, ki so bili za to odgovorni, predvsem Nova KBM in njeno vodstvo. Oni so se ukvarjali s tem samostojno in moram verjeti, da v dobri veri," pravi Rop.

A žal nekdanji in sedanji odgovorni ne želijo odgovarjati. Po mobilnem telefonu smo govorili s profesorjem z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete dr. Antonom Haucem, ki je bil tedaj predsednik nadzornega sveta Infonda Pida in je danes generalni direktor Pošte Slovenije. Na naša vprašanja ni želel odgovarjati. Obrnili smo se tudi na NLB in pojasnili so nam, da "NLB deluje skladno z zakonodajo, dobro poslovno prakso in po vnaprej opredeljenih postopkih in kriterijih odločanja. Poslovnih odnosov s posameznimi komitenti v skladu z dobro bančno prakso in uveljavljenimi pravili ne moremo komentirati." Pisali smo Črtu Mesariču, ki danes vodi NLB Montenegrobanko, v upanju, da bo pojasnil, ali je takrat, ko je bil ob Matjažu Kovačiču predsednik uprave Nove KBM, ravnal kot najboljši gospodar. Od Mesariča smo dobili pojasnilo, naj se obrnemo na Matjaža Kovačiča, saj naj bi bil "gospod Kovačič seznanjen z vsemi podatki, ki vas zanimajo". In končno smo se obrnili na Kovačiča, sedanjega vodjo uprave Nove KBM, ki je bil v tistih letih član bankine uprave in tudi prvi nadzornik Infonda Holdinga, dokler ga v začetku leta 2004, na polovici mandata, ni zamenjal Robert Šega iz Pivovarne Laško. Prek SPEMA, ki pri njih skrbi za stike z javnostjo, nam je rahlo zunaj konteksta odgovoril, da je "Nova KBM je pri spremembah v lastništvu družb, ki jih omenjate, sledila svoji poslovni strategiji, ki temelji na močni finančni skupini".