26. 11. 2001 | Mladina 47 | Kultura
Kako se je slastil Josip Broz Tito
Eksotična kulinarika 5. del
Samo bog ve, kdaj sem prvič slišal za Tita, toda kar naenkrat je bil stalni prebivalec v moji otroški zavesti in se po njej sprehajal tako po domače kot medvedek Neewa, Janko in Metka, tisti rak iz one velike kartonaste slikanice, ki je pripovedovala neko zgodbo z morskega dna, ali pa prijazni vaški bebček Janko. Pravzaprav smo ga uvrščali nekam med bajeslovna bitja. Spomnim se, kako smo mulci včasih ob jesenskih večerih ždeli ob majhnem ogenjčku na bregu reke tam zadaj za jezom Koširjevega mlina, si pekli krompir in kramljali take lepe stvari. Po oljnati površini mirnih tolmunov so lenobno polzeli vodni drsalci, včasih je gladino nežno vznemirila riba, ki se je dvignila z blatnega dna po požirek zraka ali pa je le malo poškilila, kako je kaj tam zgoraj, ter se že naslednji hip med tiho porazgubljajočimi se kolobarji spet pogreznila v globino, in tam zadaj za Lubnikom so v zahajajočem soncu pričeli rdeti oblaki. Eh, smo rekli, v nebesih pa spet Miklavž piškote peče, in se že slastili, kako jih bomo žrli tam v decembru. Potem se nam je pohlep še bolj razbuhtel, zato smo pričeli sanjariti, kako bi bilo, če bi prišel Tito v Škofjo Loko in bi padel čez Kapucinski most, pa ne bi znal plavati in bi ga mi rešili, on pa bi, izvlečen na prod, ves hvaležen hlipnil, da vsakemu izpolni tri želje. To pa je bil vhod v tisto razkošno spakovanje, v katerem smo tam od nekih skromnih škrniceljčkov bonbonov zapadali v vedno bolj nemogoče izmišljotine, strastno preklicevali prejšnje želje in postavljali nove in nove zahteve. Le moj mlajši brat Rok je trmoglavo vztrajal pri tistih svojih treh čredah konj, čeprav smo mu dopovedovali, da je butec, kajti ob eni, obsežni za tri, mu še vedno preostaneta dve želji. (Sploh pa menim, da lik bivšega Predsednika kot čudodelca v očeh premnogih preprostih, zdaj že ostarelih komunistov še vedno ni zbledel, saj pogosto tožno zavzdihnejo, češ, le Jezus Kristus in tovariš Tito sta v vsej dolgi človeški zgodovini znala zgolj z drobtinicami do sitega naphati nepregledne množice, pri tem pa imajo v mislih tisti čudež, ko je Božji sin nahranil štirideset tisoč lačnih s samo sedmimi hlebci kruha ter nekaj ribicami, pa še sedem zvrhanih košev presežka mu je ostalo, prav tako pa pod Maršalom v tistih trdih povojnih časih največje bede po neki skrivnostno nedoumljivi poti prav nihče ni stradal.)
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
