12. 9. 2003 | Mladina 36 | Kultura
Desant na Metelkovo
Pred desetimi leti je civilna družba zasedla nekdanjo vojašnico na Metelkovi v Ljubljani, zgodilo pa se je približno takole
9. september 1993: Zavzetje Metelkove
© Miha Fras
Bil je 9. september 1993. Na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo so se študentje zbrali na seminarju, na katerem so razpravljali, kako bi bilo mogoče zapuščene vojašnice teoretično preurediti v prostore za drugačne namene. In ker je tisti čas v Sloveniji tudi v praksi potekala takšna akcija, sta bila na seminar povabljena arhitekt Ira Zorko in fotograf Igor Omahen Delorenzo, ki sta imela z načrtovanjem preurejanja ene od opuščenih slovenskih vojašnic veliko opravka. Šlo je seveda za projekt Metelkova. Vlada RS, lastnica zapuščene in propadajoče vojašnice, ki stoji sredi Ljubljane, je severno tretjino Metelkove že leta 1992 namenila Mreži za Metelkovo, pobudi približno 300 umetnikov in pripadnikov najrazličnejših subkultur, ki naj bi ustvarili "nov kulturni ustvarjalni center Ljubljane z zanimivim programom". Skupščina mesta Ljubljana je 4. marca 1993 Mreži za Metelkovo vendarle obljubila, da ji bo po legalni poti prepustila nekdanjo vojašnico. A zataknilo se je pri primopredaji. Kljub dvema podpisanima dogovoroma se ni zgodilo nič. In pred vrati je bila še ena zima. Mreža za Metelkovo je zato v začetku septembra javno in ostro napovedala, da bo 1. oktobra (omenjal se je tudi datum teden prej) vojašnico zasedla zlepa ali zgrda. Torej legalno ali nelegalno, tako da se bo vanjo preprosto vselila na črno. Ker je kazalo, da je druga možnost realnejša, so Mreži inštrukcije pripravili izkušeni skvoterji iz Utrechta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
