17. 3. 2004 | Mladina 11 | Kultura
Evangelij po Melu
Je Trpljenje Jezusa Kristusa antisemitsko?
Ko je Mel Gibson pred nekaj leti oznanil, da bo posnel "Pasijon", film o zadnjih urah Jezusa Kristusa, da bodo v njem govorili aramejsko in latinsko, da bo brez podnapisov in da ga bo financiral iz lastnega žepa, je šlo vsem po malem na smeh. V aramejščini? Okej, so si rekli - tip ne ve več, kaj bi počel z vso tisto svojo slavo! Hej, njegova megalomanija, njegova grandomanija, njegova egomanija - njegov denar! Koga briga! Sploh pa, lepo prosim, film naj bi stal 25 milijonov, kar je drobiž - Mel toliko zasluži z enim Smrtonosnim orožjem! Magnatova milenijska arty kaprica pač. Vsi so komaj čakali, da propade. Toda potem se je zgodil mirakel: ko je ta kaprica pred devetnajstimi dnevi, na pepelnično sredo, končno padla na več kot 4.000 ameriških platen, so slepi spregledali, hromi shodili, nemi spregovorili, božjastni ozdraveli, pa tudi lačni so bili nasiteni, gobavi očiščeni, vročični ohlajeni in obsedeni pomirjeni - Trpljenje Jezusa Kristusa (The Passion of the Christ) je namreč že prvi dan pridelalo toliko, kot je stalo. In ni se ustavilo. Še več, film je tako rekoč vsak dan pridelal toliko, kot je stal. Po petih dneh je nabral že 125 milijonov... po dvanajstih že 214 milijonov - in zelo verjetno je, da bo zelo kmalu prehitel tudi velikega šampiona, Kraljevo vrnitev, tretjega Gospodarja prstanov, čigar ameriški izplen znaša 368 milijonov. Vau! Gibson lahko zdaj do smrti snema biblične epe. Film Smrtonosno orožje 5 bi bil po vsem tem prehud antiklimaks.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
