Apokalipsa danes

Film Apokalipsa danes (Apocalypse Now, 1979) je tako velik, da lahko z njim začnete vojno. Obenem pa je tudi tako velik, da lahko z njim vojno končate. Še več - tako je velik, da lahko z njim začnete svojo kolekcijo dvdjev. Ko je leta 2001 na platna prišla obogatena, razširjena, skoraj uro daljša verzija Apokalipse, Apocalypse Now Redux, ki jo lahko zdaj kupite z Mladino, so jo mnogi kritiki razglasili za "najboljši film leta 2001". In povsem mirno bi ga lahko razglasili tudi za "najboljši film leta 2004". Ha! Apokalipsa je tako velika, da vsako leto ogrozi vso konkurenco - vse nove filme. In ko je britanska revija Sight & Sound predlani kritike vsega sveta vprašala, kateri je najboljši film zadnjih petindvajsetih let, ni bilo nobenega dvoma - Apokalipsa danes.

Kar je verjetno še najmanj presenetilo njenega kreatorja, Francisa Forda Coppolo, ki je naredil vse, da bi posnel velik film, bolje rečeno, da bi posnel film, ob katerem bodo gledalci rekli: e, to je največji film! Apokalipso je snemal tri leta in ob tem - ob tajfunih, infarktih, Marlonu Brandu in snemanju filma o vojni norosti - skoraj znorel. Ob Coppoli so skoraj znoreli tudi tisti, ki so sodelovali pri snemanju, tisti, ki so film financirali, in tisti, ki so ga le čakali - pred kinom. Ko je Coppola po treh studijskih klasikah, okej, dveh Botrih in Prisluškovanju, najavil, da bo zdaj v filipinski džungli posnel vojni film, ki bo končal vse vojne filme (in vse vojne, heh), so itak vsi mislili, da je nor - toda ko se je po treh letih iz džungle vrnil, kmalu ni bilo več človeka, ki ga Apokalipsa ne bi obnorela. Ta film o vietnamski vojni je postal pač resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne - ljudje so si poslej pod izrazom "vietnamska vojna" predstavljali to, kar so videli v Apokalipsi. In imeli so kaj videti. Videli so kapetana Willarda (Martin Sheen), ki mora likvidirati norega polkovnika Kurtza (Brando), ker se je uprl "totalni vojni"... videli so fantazmagorično odisejado v brutalno "srce teme" in dementne halucinacije ameriške vojske... videli so zahodno kulturo, kako posiljuje džunglo... videli so wagnerjansko napalmiranje vietnamskih vasi... videli so ameriške vojake, kako pobijajo civiliste... videli so ameriške vojake, kako pobijajo ameriške vojake... videli so smrt, ki je prihajala z Neba. Inhalirali so jo. Kot horror.

Apokalipsa demaskira mit, da Američani s svojimi vojaškimi intervencijami razširjajo "svobodo in demokracijo", toda obenem pokaže, zakaj vietnamska vojna ni bila le "blodnja", zakaj so se Američani v Vietnamu borili "za največji nič v zgodovini", zakaj ameriške vojne same Amerike nikoli ne streznijo in zakaj se ameriške vojne nikoli ne končajo. In zdaj, ko kar mrgoli paralel med vietnamsko in iraško vojno, je Apokalipsa res videti kot večni spomin na čas, v katerem živimo. Nič, Apokalipsa je film, ki z leti le pridobiva in raste. Vedno znova je videti kot film, ki šele prihaja.

(Mladinino kolekcijo dvdjev bo prihodnji ponedeljek nadaljeval Chicago, kabaretno-satirični mjuzikl, v katerem dve morilki (Ren'Še Zellweger & Catherine Zeta-Jones) ugotovita, da je umor lahko tudi bližnjica do slave - in naoljeni, cinični odvetnik (Richard Gere), ki v umoru vidi le obliko zabave, naredi vse, da ju prelevi v kraljici ljudskih src. Zločin se izplača. Chicago je dobil šest Oskarjev, tudi Oskarja za najboljši film.)