Komisija za šund

Naša najbolj uspešna glasbena skupina in največji glasbeni izvozni artikel Laibach je prek odvetniške pisarne Čeferin vložila tožbo na Upravno sodišče RS zoper ministrstvo za kulturo (MZK), ki je prekršilo triletno pogodbo in jim skrčilo že zagotovljena sredstva. Denar je bendu zagotovila prejšnja ministrica Andreja Rihter, ki je s triletnimi pogodbami najbolj uveljavljenim slovenskim umetnikom želela zagotoviti stabilno financiranje zato, da se sredi priprave novega projekta ne bi ubadali še s tem. Sofinanciranje je bilo namenjeno tistim izvajalcem, katerih delovanje je ocenjeno kot vrhunsko, uspešno, konsistentno, ki se s svojim programom vključujejo v mednarodni prostor. Že lani je strokovna komisija MZK menila, da je glasbeni izraz Laibacha preveč zanič, da bi si zaslužil podporo. Po dodatni korespondenci se je sicer odločila, da mu skupaj s slikarsko skupino Irwin v okviru NSK dodeli sredstva v višini milijon tolarjev letno. Prejšnja kulturna ministrica ni nasedla interpretaciji komisije in je Laibachu, kljub strokovnemu mnenju, odobrila finančno pomoč v višini pet milijonov tolarjev letno za naslednje triletno obdobje.

Petindvajsetletni staž Laibacha in veliki uspeh vseh frakcij NSK v mednarodnih vodah pa ni prepričal novega kulturnega ministra dr. Vaska Simonitija, ki jim je letos zmanjšal lani zagotovljena sredstva.

Izmed vseh pogodb, ki zagotavljajo triletno sofinanciranje izvajalcev javnih kulturnih programov s področja uprizoritvene, glasbene, vizualne ter intermedijske umetnosti in knjige, se je novi kulturni šef vtaknil edino v pogodbo z Laibachom in sredstva skrčil s petih na milijon tolarjev. Kljub temu da je bil eden izmed kriterijev mednarodna uspešnost, ni skrčil recimo donacije Jazz klubu Gajo, interveniral pa je v primeru skupine, ki je imela od leta 1980 do danes okoli petsto nastopov po vsem svetu. Član Laibacha Ivan Novak izpostavlja tudi nastope v prestižnih dvoranah in veliko zanimanje: "O Laibachu in NSK sta bila posneta dva celovečerna kinematografska filma in več televizijskih dokumentarcev in oddaj, skupina pa je konstantno tudi predmet različnih znanstvenih in umetniških raziskav."

Do odgovora, zakaj se je strokovna komisija kulturnega ministrstva odločila skrčiti dotacijo, je bilo skorajda nemogoče priti. Člani skupine, zadolžene za glasbeno umetnost, violinist in nekdanji predsednik glasbene mladine Nenad Firšt, nekdanji umetniški vodja Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in dirigent Marko Munih, saksofonist Hugo Šekoranja, bivši urednik Sobotne noči in urednik na Radiu Študent Igor Bašin ter nekdanji prodekan Akademije za glasbo dr. Primož Kuret, so se med sabo zmenili, da ne bodo dajali nobenih izjav, ko so videli, da so s svojo odločitvijo povzročili zanimanje javnosti. Tiskovna predstavnica za stike z javnostjo pri kulturnem ministrstvu je opravičila zgolj Primoža Kureta, ki naj bi bil imenovan v komisijo šele po obravnavi. Ker večina članov prihaja iz komornih akademskih vrst, smo želeli od edinega rokerja v komisiji, kljub medijskemu embargu, izvedeti, kaj misli. Po (ne)odgovoru sodeč, pa tudi zanj skupina ni vredna denarja, ki ga zahteva. Zakaj se njihov sodelavec ne zavzema za rock glasbo, pa za zdaj še ne morejo pojasniti niti na Radiu Študent.

Ker so se tudi vsi člani komisije kot posamezniki zavili v molk, smo skušali njihove posamične izjave dobiti uradno prek predstavnice ministrstva za kulturo Nine Orel. Glavni očitek Laibachu je bil, da ni podrobno opredelil programa in da se je previsoko ovrednotili glede na kakovost. "Na podlagi navedenega menimo, da je strokovna komisija za glasbeno umetnost svoje delo v skladu s pravilnikom o delu strokovnih komisij, že opravila. Ker je njeno skupno mnenje uradno zabeleženo, nihče izmed članov komisije pa o zadevi ni podal ločenega mnenja, tudi za njihovo posamično izjasnjevanje, za katerega ste zaprosili, ni pravne podlage." Izmikanje se je nadaljevalo tudi pri poskusu, da bi prišli vsaj do kopije uradnega skupnega mnenja članov: "Žal na ministrstvu ne moremo ustreči vaši želji po ogledu mnenja strokovne komisije v zvezi s primerom Laibach; po 82. členu zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) imajo namreč pravico pregledovati dokumente posamezne upravne zadeve stranke in tudi vsakdo drug, ki izkaže, da ima od tega pravno korist. V 6. odstavku tega člena pa je izrecno določeno, da se ne morejo pregledovati in ne prepisovati zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb."

Ivan Novak je prepričan, da je razlog za zavračanje pomoči dejstvo, da skupina izhaja "iz t. i. alternativne pop kulture in da se zvočno prvenstveno izraža z neakademskimi sredstvi in metodami. To pa je seveda že vprašanje kulturnega hegemonizma, žanrovskega rasizma oziroma podcenjevanja in segregacije določene kulturne prakse". Do sklepa o pristranskosti bi lahko prišel vsakdo, ki bi si ogledal seznam tistih, ki dobivajo finančno pomoč ministrstva, med katerimi je zelo malo drugih zvrsti. "Zato ni čudno, da Republika Slovenija, ki razen vaških veselic ni sposobna sestaviti in izpeljati ene resne poštene državne proslave, zaradi svoje neprepoznavnosti in skrajno medle ter neoriginalne kulturne politike dobesedno izginja z evropskega zemljevida narodov in držav (tudi če pustimo ob strani nedavne mlačne reakcije na kulturnopolitične 'okupacijske' težnje sosednjih držav)."