Med tvojimi nogami

Društvo anonimnih alkoholikov pri nas obstaja, dvomim pa, da pri nas obstaja Društvo anonimnih odvisnežev od seksa. V Španiji pač. In španski erotični neo-noir triler Med tvojimi nogami se začne prav v društvu, katerega člani morajo drug za drugim ponavljati: "Bolan sem. Odvisen sem od seksa. Potrebujem pomoč." Njihov vodja, neke sorte terapevt, poudari, da je pri njihovi odvisnosti dobro to, da se je ne opazi. Če si pijan ali nor, se hitro opazi - obsedenost s seksom pa lahko skriješ. Zato perverznežev in ekshibicionistov v društvo ne sprejmejo, ker se pri njih odvisnost prehitro opazi. Društvo torej ne zanimajo ljudje, ki jim na čelu piše: Odvisen sem od seksa! Kar pomeni, da je odvisnost od seksa lahko tajno orožje, obenem pa tudi tajno orodje. Specifično, človek, ki je odvisen od seksa, je zelo vodljiv. Z njim je mogoče manipulirati. Nič presenetljivo šokantnega, še manj novega. Spomnite se le dobrih starih filmov noir a la Poštar zvoni zmeraj dvakrat in Dvojno zavarovanje, v katerih so ženske moške vedno lovile na seks. Spomnite se Telesne strasti. Ali pa Prvinskega nagona. Ženska je tipa zgrabila za jajca - in glava je sledila.

No, ko v skupini na terapevtski seansi zagledate tudi Javiera Bardema in Victorio Abril, ki sta zadnja leta v španskih filmih seksu povečala tempo in kilometrino, zaslutite, da bosta v navalih živalske strasti drug drugemu kmalu trgala obleko - in da bosta izgubila glavo. Kar se tudi zgodi - v starem avtu, ki že celo leto stoji v parkirni hiši. Misel na kondom ju sicer malce dekoncentrira, tako da ne gresta čisto do konca, toda naslednji dan kljub temu v prtljažniku tega starega avtomobila najdejo relativno sveže moško truplo. Jasno, umorjenec, nadobudni scenarist, je kot po naključju v zvezi s filmsko firmo, ki jo vodi Bardem, po profilu scenarist-producent. In jasno, umor preiskuje policaj (Carmelo Gomez), ki je poročen s tesnobno Victorio. Iskreno rečeno, naključij je v tem filmu več kot seksa. Eh, več kot seksa je tudi twistov, s katerimi so se trudili kar štirje scenaristi, tako da se zdi, kot da se niso uspeli dogovoriti, čigavi twisti so boljši, pa so v scenarij potem spustili od vsakega po tri - da je polovica teh twistov zelo naivnih in preveč shematičnih, jih ni motilo, ker so pač pletli vrtoglavi labirint a la Vertigo (by Hitchcock). V katerem pa se izgubijo, še preden pridejo do finalnega twista, ki le še enkrat potrdi, da so fuk-džankiji zelo vodljivi in da zaradi seksa kmalu izgubijo glavo. Kot rečeno, seksa je premalo, da bi glavo izgubil tudi gledalec. Kar je tragično za film.

ZADRŽAN

povezava