21. 11. 2000 | Mladina 47 | Kultura | Film
Potopljene sence
Robert Zemeckis
Michelle Pfeiffer je Claire Spencer, popolna ženska... ee, tipična ženska, ponos patriarhalne družbe. Kar seveda pomeni, da je svoj talent podredila družini. Ne le podredila, ampak ga je potlačila. Kot da ga ni več. Kot da ga nikoli ni bilo. Nekoč je bila namreč zelo nadarjena čelistka, toda potem je spoznala nadarjenega moškega, znanstvenika, se razume, priznanega genetika dr. Harrisona Forda. Čelo je obesila na klin, hočem reči - zamenjala ga je za rinko, hčerko, družinske vrednote in idilično hiško ob še bolj idiličnem novoangleškem jezercu v absolutno idiličnem slikovitem Vermontu, ki je jeseni videti tako izgubljeno in zavrženo kot ona. Ko se vključimo, je njena hči, edinka Caitlin, ravno na tem, da odide na kolidž. No, po nekaj minutah tudi zares odide. In Michelle, že itak krhke gospodinje, se loti neke sorte depresija. Očitno zato, ker je edinka odšla. Ker je jesen. Ker je pogled na jezerce videti kot truplo. Ker je pred letom doživela hudo prometno nesrečo. Ker je feminizem v svojem času preslišala in prezrla. Ker nikoli ni imela emancipacijskih popadkov. In ker je ostala sama. Njen znanstvenik, dr. Ford, je namreč zelo zaseden s svojim najnovejšim, prelomnim, monumentalnim raziskovalnim projektom, tako da ves čas preždi na lokalni univerzi. Če humani genom še ne bi bil odkrit, bi mislili, da mu je na sledi - vsaj tak vtis pušča njen doc, vedno utrujen, umirjen, superioren in rahlo filozofski.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
