Brodolom
Cast Away, 2000
Ljudje že dolgo niso bili tako obsedeni z naravo kot danes. Vsi živijo za sprehode v naravi... za odhode v naravo... za naravno življenje... za stik z naravo... in seveda - za življenje na kakem samotnem otoku. E, to bi bilo nekaj. To bi bil raj. Le manjši problem bi imeli: s samotnega otoka danes ni več vrnitve. Pa ne zato, ker se s samotnega otoka ne bi več mogli vrniti, ampak zato, ker se s samotnega otoka nimaš kam vrniti. In to dobesedno: čas namreč teče tako hitro, svet se tako hitro spreminja, tehnologija pa se tako hitro nadgrajuje, da bi bil svet za človeka, ki bi se recimo po štirih letih vrnil s samotnega otoka, povsem neprepoznaven, nesmiseln in neuporaben. Robinson Crusoe je imel še nekaj možnosti. Ne pozabite, da ga je Daniel Defoe napisal leta 1719, kar pomeni, da se dogaja še pred industrijsko revolucijo, ki je svet vrgla v precej višjo prestavo - Robinson Crusoe se je še imel kam vrniti. Za razliko od tipa, ki ga je Jules Verne kakih 150 let kasneje - ja, v času industrijske revolucije - poslal na Skrivnostni otok. Ker je svet med njegovo odsotnostjo - med njegovim dolgim bivanjem na samotnem otoku - prešaltal v bistveno višjo prestavo in se drastično spremenil, se tip praktično nima več kam vrniti, zato ne preseneča, da prihodnost - "nagli razvoj" - pride kar za njim, na samotni otok, jasno, v obliki kapitana Nema in njegove futuristične high-tech "utopije". Verne s tem kakopak ni hotel reči, da se svet v času industrijske revolucije spreminja s tako naglico, s tako specifično gostoto in s tako intenzivnostjo, da se mu ne more izmakniti niti samotni otok, ampak da lahko človek, ki v času industrijske revolucije leta in leta preživi na samotnem otoku, več najde na samotnem otroku kot pa v družbi, ki jo je zapustil, magari proti svoji volji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
