Marcel Štefančič, jr

 |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

Stanley Kramer 1913-2001

Umrl je Stanley Kramer, režiser in producent, ki s filmi ni hotel le zabavati, ampak tudi kaj povedati, kar je bilo v starem Hollywoodu zelo originalno, celo unikatno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr

 |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

Umrl je Stanley Kramer, režiser in producent, ki s filmi ni hotel le zabavati, ampak tudi kaj povedati, kar je bilo v starem Hollywoodu zelo originalno, celo unikatno.

Že kot producent je med letoma 1949 in 1953 udaril s serijo angažiranih, ambicioznih, zelo liberalnih, danes kultnih filmov (Možje, Navzkrižni ogenj, Ostrostrelec, Smrt trgovskega potnika, Točno opoldne, Divjak), ki pa niso bili dovolj komercialni, da bi lahko pri tej politiki vztrajal.

Prelevil se je v režiserja, svoje filme nabil z zvezdami in mastnimi budžeti, toda liberalnim ambicijam in kritičnemu angažmaju se ni odrekel: bil je proti rasizmu (Beg v verigah, 1958; Ugani, kdo pride na večerjo, 1967), proti klerikalnim tolmačenjem sveta (Inherit the Wind, 1960), proti atomski bombi (Zadnja obala, 1959), proti prosti prodaji strelnega orožja (Bless the Beasts and Children, 1971) in proti političnim zarotam (Na muhi ostrostrelca, 1977), podprl je študentski revolt (Bliskoviti upor, 1970) ter obsodil nacizem (Sojenje v Nuernbergu, 1961) in razredni razkol (Ladja norcev, 1965). Okej, vedno je bil za las ali dva premalo realističen, toda delal je v času, ko je bil Hollywood pretežno plešast.