19. 3. 2001 | Mladina 11 | Kultura | Film
Film, da te kap
Scary Movie, 2000
"Ko sem šel v Jugoslavijo, sem imel črne lase - ko sem se čez devet mesecev vrnil domov, so bili sivi. Čisto zares. Za začetek, let do tja je zelo dolg, letalo pa pristane kar med koruzo. Ker da to ublaži pristanek. Ponoči nimaš kaj početi, ker je cel Beograd razsvetljen z eno samo desetvatno žarnico. Pa tudi nikamor ne moreš, ker se z edinim avtom, ki ga imajo, vozi Tito. Hrana je ali zelo dobra ali pa zelo slaba. Nekega dne smo na snemanje prišli zelo pozno in že precej sestradani, pa so nam servirali pečene verige. Ko smo prišli v hotelske sobe, so nas pričakali komarji, ki so bili veliki kot George Foreman. Sedeli so v naslanjačih - s prekrižanimi nogami," se je bivanja v Jugi spominjal Mel Brooks, ki je leta 1969 tam snemal komedijo Dvanajst stolov. Ni imel ravno bajnega budžeta, Juga pa je bila poceni. Kot da je to kaj pomenilo. Dvanajst stolov - sicer zgodba o ruskem plemiču, ki leta 1927 išče družinske dragulje, skrite v enem izmed dvanajstih stolov - je namreč povsem propadlo. Tako kreativno kot finančno. Na obeh straneh Atlantika, se razume. Že naslednji dan se jih ni več nihče spomnil. Izginili so brez sledu. In tudi Mel Brooks je mislil, da si je s to komedijo podpisal smrtno obsodbo. Povsem jasno mu je bilo, da ima režiser le dve možnosti: da ljudi udari po glavi ali pa da ostane doma in še naprej futra svojega kanarčka. Ne, s svojo komedijo ljudi ni udaril po glavi. Daleč od tega. Bil je na tleh. Rekel si je, huh, moja naslednja priložnost bo morda zadnja. Vedel je, da bo moral ljudi udariti po glavi. Še več, po glavi bo moral udariti tudi njihovega kanarčka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
