Ne pozabite Velikanov

Remember the Titans, 2000

Zadnja leta ste gotovo videli trumo filmov, ki hočejo predstaviti kak problem, potem pa tečejo tako gladko in tako programirano, kot da problema sploh ni. Tak je bil film Nevarna srca, v katerem je Michelle Pfeiffer prišla za učiteljico v geto, ki ga pestijo rasizem, beda in nasilje. No, film je potem izgledal tako zmasirano, kot da so socialni problemi le še srednješolske recenzije novih plošč. Lahko bi poslušali radio in ne bi opazili razlike. Hej, lahko bi poslušali razliko, pa je ne bi slišali. In da bi bilo vse skupaj še bolj komično, so Nevarna srca posneli po "resnični zgodbi". Kar je približno tako, kot bi rekli, da so najnovejši videospoti, ki jih vrti MTV, posneti po "resničnih dogodkih". Ali pa kot bi rekli, da je videospot Baby One More Time (by Britney Spears) presunljiva zgodba o odraščanju v getu. Nevarna srca je produciral Jerry Bruckheimer, znan po presunljivih filmih o junakih, ki hočejo poleteti (Top Gun), rešiti svet (Armageddon, Alcatraz, Škrlatna plima), premagati odvisnost od avtomobilov (Samo še 60 sekund) in izraziti svoj anoreksični jaz (Dobre mrhe). Točno, tudi Ne pozabite Velikanov, športni film, v katerem vam sproti razlagajo pravila igre, je produciral Bruckheimer. In točno, tudi ta je posnet po "resnični zgodbi", ki se je odvrtela na križišču ras. Če imate seveda MTV za križišče ras, huh.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Zadnja leta ste gotovo videli trumo filmov, ki hočejo predstaviti kak problem, potem pa tečejo tako gladko in tako programirano, kot da problema sploh ni. Tak je bil film Nevarna srca, v katerem je Michelle Pfeiffer prišla za učiteljico v geto, ki ga pestijo rasizem, beda in nasilje. No, film je potem izgledal tako zmasirano, kot da so socialni problemi le še srednješolske recenzije novih plošč. Lahko bi poslušali radio in ne bi opazili razlike. Hej, lahko bi poslušali razliko, pa je ne bi slišali. In da bi bilo vse skupaj še bolj komično, so Nevarna srca posneli po "resnični zgodbi". Kar je približno tako, kot bi rekli, da so najnovejši videospoti, ki jih vrti MTV, posneti po "resničnih dogodkih". Ali pa kot bi rekli, da je videospot Baby One More Time (by Britney Spears) presunljiva zgodba o odraščanju v getu. Nevarna srca je produciral Jerry Bruckheimer, znan po presunljivih filmih o junakih, ki hočejo poleteti (Top Gun), rešiti svet (Armageddon, Alcatraz, Škrlatna plima), premagati odvisnost od avtomobilov (Samo še 60 sekund) in izraziti svoj anoreksični jaz (Dobre mrhe). Točno, tudi Ne pozabite Velikanov, športni film, v katerem vam sproti razlagajo pravila igre, je produciral Bruckheimer. In točno, tudi ta je posnet po "resnični zgodbi", ki se je odvrtela na križišču ras. Če imate seveda MTV za križišče ras, huh.

Film nas zarola v Virginio, ki leta 1971 ugotovi, da je ločevanje ras skregano s pametjo, ameriškim snom in zgodbo tega filma. Zato šole integrirajo, kar pomeni, da črnci in belci postanejo sošolci. Konec segregacije pa pomeni tudi to, da črni in beli nogometaši lokalne, alexandrijske gimnazije postanejo soigralci. A tudi to še ni vse. Še preden namreč dobro rečejo desegregacija, že odstavijo slavnega, priljubljenega, v preteklosti zelo uspešnega trenerja Titanov, šolske nogometne ekipe, Billa Yoasta (Will Patton), belca, se razume, ki pa v zadnji sezoni ni ravno blestel. In zdaj, heh, če verjamete - zamenjajo ga s stoičnim, a intenzivnim, perfekcionističnim črncem Hermanom Booneom (Denzel Washington), ki ve, kako se gradi avtoriteto. Kot v vojski. Drill, drill, drill! Fino, si rečete, dežela se je kopala v rasizmu najhujše in najbolj povampirjene sorte, po prvem liberalnem koraku pa se ji je tako odpokalo, da skuša v enem dnevu prehiteti najbolj liberalne režime na svetu. O, tudi to še ni vse: ni ga čez integracijo, si reče stari, odstavljeni trener, ki pristane, da bo Hermanov pomočnik. Tu imamo torej belca, ki ga zamenjajo, pa gre potem za pomočnika črncu, ki ga je zamenjal. Kot da sta stara prijatelja. Ne pozabite, to se zgodi v deželi... ee, na gimnaziji... ee, v filmu, ki si križišče ras razlaga zelo po svoje.

Kako zelo? Oh, zelo. Živo si lahko predstavljate, da mešanje črnega in belega trenerja, črnih in belih nogometašev ter črnih in belih sošolcev ustvari mnoge hude probleme in mnoge hude konflikte, ki pa se razrešijo tako hitro in tako gladko, kot da jih sploh ni. Recimo, dva nogometaša, črnec in belec, se v garderobi spreta, na rasni osnovi kakopak, izmenjata nekaj psovk, ki niso v duhu materinskega dne, toda potem zaslišita muziko, celo soundtrack (nimam pojma, kako jima to uspe), in v hipu je vse v redu. Objameta se. Hočem reči, v hipu se očistita preteklosti, predsodkov, strupa, stoletne napetosti in sovraštva. Kot tudi vsi ostali. Svetniki! Točno, to ni film o ljudeh, ampak o svetnikih, ki mislijo, da je življenje musical.

Do konca filma - okej, do konca nogometne sezone - se Virginia prelevi v edino državo na svetu, ki je brez trohice rasizma. Sem vam omenil, da belka na lepem stopi na igrišče in poda roko črncu? Ne pozabite Velikanov je pač film, v katerem tablete proti nestrpnosti primejo prej kot tablete proti glavobolu. Alexandria je predstavljena kot virginijsko mesto, v katerem vsi, od prvega do zadnjega, od starcev do 9-letnih punčk, fanatično živijo za nogomet. To jim pomeni največ, vraga, to jim pomeni vse! Okej, če je tako, potem ne razumem, zakaj črncev niso že prej uvrstili v svojo ekipo. A po drugi strani, film si tudi rasizem razlaga zelo po svoje - kot psovko, ki jo odreši že viža Ain't No Mountain High Enough.

ZADRŽAN

povezava