23. 4. 2001 | Mladina 16 | Kultura | Film
Forresterjevo razkritje
Finding Forrester, 2000
J.D. Salinger je leta 1951 objavil roman Lovec v rži, s katerim je obsedel in uročil generacijo. Njegov junak, Holden Caulfield, je bil pač pojem nonkonformista, ki odraslim ne bi zaupal niti svojega imena. Postal je kult. Tudi Lovec v rži, "veliki roman 20. stoletja", je postal kult. In ja, tudi Salinger je postal kult, toda kmalu zatem se je umaknil iz javnosti, tako rekoč izpisal. Zabarikadiral se je v svoj novoangleški bunker in ni se več prikazal. Nobenih nastopov, nobenih turnej, nobenih intervjujev, nobenih fotk, nobenih žurov. Izginil je. In postal misterij. Nekateri so mislili, da je mrtev, nekateri pa, da je nor. Slovel je le še po svoji odsotnosti. In iz svoje odsotnosti je naredil spektakel.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 4. 2001 | Mladina 16 | Kultura | Film
J.D. Salinger je leta 1951 objavil roman Lovec v rži, s katerim je obsedel in uročil generacijo. Njegov junak, Holden Caulfield, je bil pač pojem nonkonformista, ki odraslim ne bi zaupal niti svojega imena. Postal je kult. Tudi Lovec v rži, "veliki roman 20. stoletja", je postal kult. In ja, tudi Salinger je postal kult, toda kmalu zatem se je umaknil iz javnosti, tako rekoč izpisal. Zabarikadiral se je v svoj novoangleški bunker in ni se več prikazal. Nobenih nastopov, nobenih turnej, nobenih intervjujev, nobenih fotk, nobenih žurov. Izginil je. In postal misterij. Nekateri so mislili, da je mrtev, nekateri pa, da je nor. Slovel je le še po svoji odsotnosti. In iz svoje odsotnosti je naredil spektakel.
Zdaj ga skuša najti Gus van Sant, jasno, pod drugim imenom. Specifično, Forresterjevo razkritje dramatizira ameriško iskanje Salingerja, ameriško romanco s Salingerjem - in Salingerjevo antiromanco z Ameriko. No, Salingerja ne najde v idilični Novi Angliji, ampak v razsutem Bronxu, kjer imajo adolescenti, boyz from the hood, dediči Holdena Caulfielda, le dve možnosti: da postanejo košarkarji ali pa gangsterji. Na igrišču, ki ne izgleda kot kraljevska pot v NBA, najbolj izstopa Jamal (Rob Brown), 16-letni srednješolec, ki izkazuje tudi nadpovprečno inteligenco, visoke šolske ocene in literarni talent, kar ga pripelje na prag elitne akademije, v kateri pa so bolj vajeni zunajzemeljskih bitij kot črncev, zlasti črncev iz Bronxa.
Da bi dokazal tudi svoj pogum ("kdo si več upa?"), se mora vtihotapiti v stanovanje neznanega, skrivnostnega čudaka, "Okna", kot mu pravijo, ker jih nenehno opazuje z rešpetlinom. A kot se izkaže, povsem nehote nabaše na pisatelja Williama Forresterja (Sean Connery), ki je pred mnogimi leti napisal Avalon Landing, "veliki roman 20. stoletja", kultni hit generacije, pobral Pulitzerjevo nagrado, potem pa izginil - brez sledu. No, Jamal v stanovanju pozabi nahrbtnik s svojimi dnevniki, tako da je do bližnjega srečanja tretje vrste le še korak. Forrester, ki živi v strahu pred realnostjo in fikcijo, obljubi, da bo njegov mentor (prvo verzijo napiši s srcem, potem pa jo predelaj z glavo... ne čakaj na navdih, ampak piši... nikoli ne preberi Finneganovega prebujenja), Jamal, najboljši pisatelj med košarkarji in najboljši košarkar med pisatelji, pa mu mora v zameno obljubiti, da ne bo nikomur izdal, kje stanuje. Forresterjevo razkritje je pač film o pisatelju, ki se je tako ustrašil realnosti, da je pred njo zbežal - zdaj, 40 let kasneje, misli, da realnost še vedno obstaja. In ko Jamala uči pisanja, niti ne opazi, da ga uči realnosti. Navsezadnje, je dandanes kaj bolj realnega od pisanja? Mar ni pisanje zadnja velika simulacija realnosti? Mar ni pisanje najbolj realna simulacija realnosti? Mar se ne dajo punce s tabo dol, če pišeš dobro? In mar se ne dajo s tabo dol, tudi če pišeš slabo?
(Film štarta ta četrtek.)
ZA
