21. 5. 2001 | Mladina 20 | Kultura | Film
Pot domov
Wo de fu qin mu qin, 1999
Luo Yusheng (Sun Honglei) se po mnogih letih vrne domov. V rojstno vasico, na ruralni kitajski sever. Pokličejo ga, ker je umrl oče. Vaški učitelj, legenda tistih primitivnih krajev, v katerih pozimi radi brijejo ledeni viharji. En tak vihar je zgrabil očeta, ki je imel za nameček še slabo srce, tako da se je zgrudil daleč od doma. In daleč od svojega groba. Njegova žena, fantova mati, zdaj hoče, da ga iz mestne bolnišnice v vas prinesejo na rokah, ne pa pripeljejo s kakim avtom - da se bo kasneje, tam nekje onstran, spomnil poti domov. Kar ima kakopak neko zvezo s tradicijo in kitajskimi vražami, obenem pa ni brez zveze z njuno romanco, z njunim dvorjenjem, ki je postalo legendarno v teh krajih, v katerih so se ljudje zaljubljali na komando, ne pa spontano, iz srca. Po poti domov je namreč prihajal k njej. No, medtem ko se pripravlja pogreb, ki bo prava logistična mora (za tako dolgo pot potrebuješ pač trumo nosačev, kopico cigaret, hektolitre vina ipd.), se črno-bela fotografija razpre v dolg Cinemascope. Mhm, v flashback, ki nas premakne v leto 1958, ko je Luo Changyu (Zheng Hao) prišel za učitelja in začel pecati sramežljivo 18-letno kmetico Zhao Di (Zhang Ziyi). Jasno, njuni titaniški romanci sta po življenju stregli tradicija in totalitarna represija, tako da je kmalu sledila kazen, ki ju je za lep čas ločila. Toda Zhao je čakala na vrnitev svojega malega disidenta - nemo, negibno, stoje, na prostem, na pripeki, na dežju, na snegu, na ledu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
