Anthony QuinN 1915-2001

Anthony Quinn je imel kopico žen in kopico otrok. Oboje je pretepal. Bil je naravna nesreča, izbruh Zemlje - vulkan, potres, poplava, požar. Vedno je energično kričal, bučno renčal, nergal in težil, viharno napadal in krilil. Bil je razdražljiv, poten, nekultiviran, brez manir - monotono zemeljski. Macho brez razpona. Vedno je bil isti. In bolj ko je bil isti, bolj je bil cenjen. In precenjen.

Prišel je iz mehiškega dna. Šol ni videl. Očeta tudi ne. Malce je slikal in boksal, v glavnem tezgaril. Leta 1936 se je končno prebil v filme, toda potem je bil 20 let le banana, le zlobna dekoracija - bandit, baraba, enooki pirat, gangster, Indijanec. Tudi poroka s posvojenko Cecila B. DeMilla ni pomagala. Antonio je še naprej preigraval le epizodno h'woodsko eksotiko: Latino-Američane, Špance, Baske, Francoze, Filipince, Kitajce, Italijane, Polinezijce, Grke, Arabce, Romune, Eskime, Atilo, Kublo Khana in kakopak mnoge Indijance, tudi tistega, ki je Manhattan prodal Nizozemcem, jasno, pod ceno.

Film Viva Zapata! (1952) mu je vrgel stranskega Oskarja - ha, ker je igral brata Marlona Branda. Ne da je to kaj spremenilo. Ironično, premaknil ga je šele evropski art film, Fellinijeva Cesta (1954), v kateri je igral cirkuškega strongmana... ee, izbruh Zemlje... ee, "življensko silo".. ee, Grka Zorbo, ki ga je igral tudi v Sli po življenju (1956) in kasneje v Grku Zorbi (1965). Ja, celo življenje je igral Grka Zorbo. Tudi ko je igral onega drugega Grka - Onassisa. Ali pa njegovega očeta. Šur, igral je v 100 filmih, toda če bi sestavili spisek stotih najslabših filmov vseh časov, bi Zorbo našli v petdesetih. In šur, v vseh teh letih se je spremenil - po stotem filmu je malce bolje slikal in malce slabše boksal. Toda bil je nalezljiv. In precenjen. Kot jebeni sirtaki.