Shrek

Shrek je k nam prišel zelo hitro. Ni čudno. V Ameriki je trenutno največji hit. Največji hit leta 2001. Prehitel je Pearl Harbor. In Mumijo 2. Preskočil znamko 200 milijonov dolarjev. In da bi bila mera polna, so ga zavrteli celo v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu, kjer je na lestvicah kritikov dolgo časa vodil. Ha. Izjemen film - blockbuster, ki je obenem tudi nekaj unikatnega. Toda ironično, Shrek ni igrani film, ampak animacija. Resda tehnično brezhibna, baročno detajlirana, vizualno atraktivna, vokalno genialna, muhasto avanturistična, gotsko groteskna in farsično romantična, toda še vedno animacija. Animacija tretje vrste. Kot so tretje vrste reči, za katerimi stoji Steven Spielberg... okej, ali pa njegov DreamWorks. Shrek kakopak ni risanka, ampak računalniška animacija. Otrok računalnika. Narejen je v računalniku. Ne da je edinec. Računalnik je v celoti zanimiral tudi Dinozavra, Življenje žuželk, Mravljivca Z in Svet igrač, toda Shrek, posnet po popularni knjigi Williama Steiga, gre čez oba. Ljudi in kreature zanimira tako, da se lahko brez motnje družijo v istem kadru. Prejšnje računalniške animacije so se ljudem raje izogibale, toda v state-of-the-art Shreku so ljudje in pošasti res videti kot prebivalci istega sveta. In trik ni v realizmu, ampak v razbijanju klišejev, ki konstruirajo našo predstavo o realnosti, in parodiranju mita o irealnosti. Saj veste, spaka se na koncu vedno prelevi v princa. Ne le v pravljicah in risankah - huh, tudi v filmih. In seveda, grda račka se na koncu vedno prelevi v popolno, silikonsko, seksi Barbiko. Konec je srečen, če se poročita najlepši in najlepša. Ne v Shreku. Shrek ve več.

Kdo ali kaj je Shrek? Za začetek, Shrek je gozdna kreatura (Mike Myers), rahlo groteskna, rahlo pošastna, rahlo agresivna in celo rahlo demonična, pa četudi le na prvi pogled. Ogre pač. Drekavac, bi mu verjetno rekla nekdanja prijatelja, zdaj sovražnika, ki v filmu Lepe vasi lepo gorijo stojita pred tunelom bratstva in enotnosti. Če ne bi imel škotskega akcenta. In če ne bi bil v resnici le sentimentalen pacifist, ki tablo z napisom "Pazi, hud demon" obeša le zato, da ga ne bi kdo videl - ker je pač preveč debel, preveč grd, preveč umazan in preveč zakompleksan, da bi se kazal. Zato lažje razumete, zakaj ponori, ko mu pobegli, histerični, hiperaktivni, blebetavi, ritasti Osel (Eddie Murphy) sporoči, da hoče miniaturni, tiranski lord Farquaad (John Lithgow) vse pravljične kreature - od Pepelke do Sneguljčice, od treh slepih miši do treh prašičkov - preseliti na njegov teren, v najbolj mračen, nevaren in močvirnat del gozda. Hi-jo! Kokoške so spet na begu, le da jih tokrat ne doleti kvazinacistični lager smrti, ampak nasilna, kvazinacistična deportacija, skoraj pogrom. Shrek zdrvi na dvor in Farquaadu ponudi deal, ki ga ne more zavrniti: ti vse te imigrante takoj izseli z mojega terena (zahtevam repatriacijo!), jaz pa bom iz mračnega stolpa rešil tvojo muzo, princeso Fiono (Cameron Diaz). Zmaj gor, zmaj dol. In Pepelka gor, Sneguljčica dol.

Shrek je bolj Wonderland kot Disneyland. Bolj Grimm kot Harry Potter. In tako kot se norčuje iz klasičnih pravljic ("Sneguljčica živi s sedmimi moškimi, toda ni ravno lahka"), se norčuje tudi iz sodobnih filmov (Babe, Charliejevi angelčki, Godzila, Robin Hood, Matrica ipd.), predvsem iz njihovega hiperrealnega realizma. Shrek je animacija, ki oživi, toda dobesedno. Vsi ti liki pač oživijo na podoben način, kot je v Možu brez telesa oživel Kevin Bacon, ko se je - s plastenjem žil, krvi, mišic, kože itd. - iz nevidnega prelevil v mesenega človeka. Shrek je animacija, ki postane artificielno, tehno meso... ki transcendira človeško telo... in ki se upira biologiji, gravitaciji, času, humanizmu in evoluciji vrste. Shrek in njegovi so posthumanistični, postevolucijski bionični angeli. To so "humanizirani" liki, ki se ne spomnijo, kako je, če imaš telo. Digitalni liki, ki niso telesa nikoli čutili. Ni čudno, da je lord Farquaad skoraj brez telesa in da ima Shrek preveč telesa. In ni čudno, da se njun humanizem konča na robu njunih teles. Ne vesta, kaj je dobro za človeštvo. Še več, sebe ne moreta izpeljati iz človeštva, ampak lahko kvečjemu človeštvo izpeljeta iz sebe. Bolj sta podobna kiborgu kot Terminator. Perverzna sta, toda čista. To, da te razstavijo na atome in ponovno sestavijo, te očisti. Evolucijski skok tudi.

ZA +

povezava