2. 7. 2001 | Mladina 26 | Kultura | Film
Sunshine
Sunshine, 1999
Tri generacije madžarskih Židov srečajo 20. stoletje: saga o mraku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 7. 2001 | Mladina 26 | Kultura | Film
Tri generacije madžarskih Židov srečajo 20. stoletje: saga o mraku.
Sunshine se začne z bajno in bujno, tako rekoč žanrsko eksplozijo, povsem netipično za Istvana Szaba, režiserja filmov a la Oče, Mefisto in Polkovnik Redl. No, eksplozija je pravzaprav neke sorte strel v zrak, znak za štart dveh rdečih niti te triurne madžarsko-nemško-kanadsko-avstrijske, angleško govoreče epske gala sage - za štart 20. stoletja in za štart tovarne zeliščne pijače Sunshine, s katero je obogatela madžarsko-židovska dinastija Sonnenschein (ja, po angleško Sunshine). In kot se za sago spodobi, nam 20. stoletje zarola skozi usode treh generacij, ki jih v treh različnih historičnih obdobjih in treh različnih politično-ideoloških sistemih (diktatura, nacizem, komunizem) pilotira non-stop depresivni Ralph Fiennes. Zdaj je ded, zdaj oče, zdaj sin. Zdaj mu je ime Ignatz, zdaj Adam, zdaj Ivan. Zdaj ima brado, zdaj brke, zdaj je gladko obrit. Zdaj je avstro-ogrski sodnik, zdaj olimpijski mečevalec, zdaj komunistični funkcionar... ee, stalinist. Vedno pa je povzpetnik, oportunist in karierist, ki se hoče za vsako ceno asimilirati. Zato najprej opusti preveč židovski priimek Sonnenschein, potem se pokristjani, na koncu pa opusti vero in postane ateist, tako da mu ni nič več sveto, niti komunizem, ki se mu upre, jasno, v "10-dnevni revoluciji" leta 1956.
Okej, oblačila, ki jih nosi Fiennes, so videti kot kostumi iz muzeja, a tudi Sunshine je videti le kot tematska fura skozi muzej. Za liki, ki umirajo in odhajajo z zgodovinske scene, ti je itak žal le toliko, kot ti je žal za zgodovinskimi osebami, od katerih so v muzeju ostale le fotke. Sunshine je pač šolski film o zgodovini. Prvič, zgodovina je ciklična - nenehno se ponavlja ista fora. Drugič, vsi režimi so isti: avstro-ogrska diktatura, nacizem in komunizem so trije obrazi iste formule. Tretjič, oblast je vedno skorumpirana in totalitarna. Četrtič, zgodovina je kaotično sosledje katastrof (atentati, razpadi imperijev, vojne, nacizem, holokavst, komunizem, revolucije, zarote, diktature, državni udari, ruske invazije). In petič, antisemitizem je neuničljiv in neizkorenljiv. Kar velja tudi za ta film. Ha.
ZADRŽAN