Podmornica 571

Vojna klišejev: podmorniški triler, čigar edina originalnost je faktični kiks.

Če podmorniške klasike, kot so Petersenova Podmornica, Lov na Rdeči oktober, Škrlatna plima, Run Silent, Run Deep, Cilj Tokio in Sovražnik v globinah, ne bi bile nikoli posnete, bi imela Podmornica 571 vsaj nekaj možnosti, da se prebije, tako pa je videti le kot malce boljši simulator za bodoče podmorničarje ameriške mornarice. Lahko bi jo prelevili v računalniško igrico, magari v interaktivno verzijo "potapljanja ladjic". Podmornica 571 je namreč le akcijski film, ki bi se lahko dogajal tudi v tunelu. Le testosteronska črpalka, ki ostane brez vsega, kar naredi podmorniški film - brez atmosferskega žmohta, brez klavstrofobične tesnobe in brez cinizma. Pa tudi samemu podmorniškemu žanru ne doda nič novega, ne raztegne ga - le potegne mu, huh, pri tem pa se po nepotrebnem pofočka na vse klišeje. Ne le na klišeje podmorniških filmov, ampak na filmske klišeje an sich, na klišeje potemtakem, ki bi jih lahko Jonathan Mostow, režiser odličnega, napetega, morastega trilerja Breakdown, mirno torpediral in s pomijami vred vrgel skozi okno.

Recimo: tu je mladi, zagrizeni, pogumni, odločni, junaški podmorniški častnik (Matthew McConaughey), ki so ga pri promociji ravno preskočili, ker dvomijo, da bi bil sposoben žrtvovati svoje fante, in ki spričo urgentnih okoliščin pristane na podmornici svojega nadrejenega "rablja" (Bill Paxton), tako da je le še vprašanje časa, kdaj bo nadrejeni na misiji odpadel in kdaj bo lahko mladi častnik pokazal, da so ga preskočili po krivici. Dalje: pred vsako operacijo nam detajlno razložijo načrt, to pa zato, ker potem ne gre nič po načrtu. Dalje: Američani se morajo prebiti na poškodovano, paralizirano nemško podmornico 571, to pa zato, da bi lahko potem na njej obtičali. Dalje: podmornica je polna ljudi, ki imajo očitno le eno samo nalogo - da nam razlagajo, kaj se dogaja, in da nas sproti opozarjajo na nevarnosti, ki bi jih sicer lahko zgrešili. Dalje: podmorničarji drug drugemu razlagajo reči, ki bi jih itak morali vedeti ("Če se pritisk poveča, bomo vsi umrli", "Na podmornici ni demokracije"). Dalje: obvezen je tip, ki nenehno opozarja, da je od njihove top-secret misije odvisen izid II. svetovne vojne. Dalje: nemški podmorničarji pobijejo brodolomce, ker je tako ukazal Hitler. Dalje: prav tako kakopak ne gre brez izkušenega morskega volka (Harvey Keitel), ki se izraža le s kratkimi replikami, mladega mornarja, ki poudari, da mu zaradi nenadne misije ni uspelo spati niti s svojo novo ženo (šur, nikoli ne bo!), črnca, ki je tam le zato, da bi opozoril na nemški rasizem, in mornarja, ki reče - "Prosim, nikomur ne povejte, da sem napol Nemec, ker bi me vsi sovražili". Dalje: Nemci podmornico zasujejo s trumo min, toda vse zgrešijo, medtem ko imajo Američani v roru le en torpedo, ki kakopak ne zgreši. In končno: kliše vseh klišejev - Američani so II. svetovno vojno dobili, Nemci pa izgubili. Toda nekaj je v Podmornici 571 vendarle originalno, tako rekoč unikatno: Američani Nemcem zasežejo legendarno šifrirno napravo po imenu "Enigma". Jasno, "Enigme" med II. svetovno vojno niso zasegli Američani, ampak Angleži. In to še preden so Američani sploh stopili v vojno!

ZADRŽAN