Artur Prdonja

Artie (alias F.A.R.T. the Movie), 2000

Prdni, pa ti povem, čigav si: analna komedija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Prdni, pa ti povem, čigav si: analna komedija.

V prejšnji številki sem pisal o kretenski komediji Stari, kje je moj avto in zapisal, da kreten nikoli ne pride sam - kreteni vedno pridejo v parih. To seveda odločno in na ves glas preklicujem. S klicajem! Kreteni vedno pridejo v jatah. Kajti tu je že kretenska komedija Artur Prdonja. Kot razkrije že naslov, gre za te analno komedijo o tipu, študentu Artieju (Seth Walther), ki nenehno prdi. Ne more se upreti. Ko se je rodil, ni zajokal, ampak prdnil. Prdenje je njegov way of life. Ni zdravila. Še dobro, da filma niso posneli v treh dimenzijah ali pa da ga ne prikazujejo v tehniki po imenu "odorama", ki je gledalcem nekoč omogočala, da so konzumirali iste vonjave kot liki na platnu. Artur Prdonja je rojen za "odoramo". A nikar ne mislite, da nima prijateljev - vsi sošolci ga imajo radi, razen kakopak nadute lepotice, ki bi z njim spala le, če bi se hotela maščevati svojemu fantu. Film pač fura pozitivno sporočilo: tudi tipi, ki prdijo, so ljudje. Bejba Emily gre celo tako daleč, da se vanj zaljubi. Ja, mala, perverzna packa. Ni voyeurka, ampak odeurka. Očitno rada voha. Za razliko od nas, ki raje gledamo. A tu ni kaj videti. Spomnimo se lahko le na neko novelo Patricie Highsmith, v kateri si ga tip zdrka v svojo umazano, postano, smrdečo nogavico.

Če bi lahko rekli, da je komedija Stari, kje je moj avto za tiste, ki ob vsaki kretenski komediji vzdihnejo, joj, če bi v njej igral Chris Farley, bi dobila Oskarja, potem je Artur Prdonja dokaz, da upanje še vedno obstaja. V njej namreč glavno vlogo - ne Arturja Prdonjo, ampak njegovega gavnarskega kamerada "Medota" - igra nihče drug kot Kevin Farley, ja, mlajši brat Chrisa Farleyja, ki je umrl pri triintridesetih. Chris je bil pač kot Christ... Jesus Christ. Zato ni čudno, da nenehno ponovno vstaja. U-ha! Chris Farley umre - in rečete si, fino, zdaj bo crknil tudi njegov žanr. Pa vam rečejo: ne, ljudje, čakajte malo, ne odhajajte, prihaja njegov brat. Šit, tip ima tudi brata! Je mogoče, da jih je več? Je mogoče, da jih delajo serijsko? Aaaaa! Ni ti več jasno, v čem je štos - je to komedija ali jebena grozljivka? Že to, da je po filmih strašil Chris Farley, je bilo hudo. Da ga zdaj nadomešča brat, je še huje. A nikar še ne odpirajte oči - grozljivka se namreč tu še ne konča. Kevin Farley ima še dva brata in eno sestro. Vem, kaj ste si rekli: ježeš, kaj če bodo tudi ti trije začutili potrebo po tem, da se umetniško izrazijo s filmom? Vaš strah je upravičen - John, eden izmed Kevinovih bratov, se že izraža v Arturju Prdonji. A po drugi strani, tudi Kevin se je izrazil v tako rekoč vseh kretenarijah brata Chrisa, potemtakem v opusu, ki obsega take klasike, kot so Nindža z Beverly Hillsa, Črna ovca in Tomažek. Nič, rodbina Farley se hoče očitno maščevati civilizaciji, ki Chrisa Farleyja ni razglasila za genija. Niti za mučenika. Hej, niti za "novega Johna Belushija".

PROTI