Cukr & poper

Cheer loud, jump high, and look pretty: pom-pom parodija pom-poma.

Ko se v Ameriki zgodi kaj hudega, recimo kak umor, najprej obtožijo filme, ki jih je gledal morilec, šele potem tudi morilca. Za zlo v družbi so pač krivi filmi. Hollywood se s tem kakopak ne strinja. In ker je Cukr & poper h'woodski film, se temu stereotipu upre. Bejbe na čelu z Meno Suvari, pravzaprav navijačice z gimnazije Lincoln, sklenejo, da bodo pomagale svoji kolegici Diane (Marley Shelton), seksi kapetanki navijaške ekipe ("Če bi fukal z njo, si tiča ne bi več umil"), ki je zanosila s čokoladno popularnim kapetanom nogometne ekipe (James Marsden). Ne, ne bodo ji napisale pesmi ali pa prevedle Prešernove Nezakonske matere. Niti ne bodo priredile dobrodelnega koncerta, na katerem bo Madonna vreščala Papa Don't Preach. V mislih imajo nekaj bolj adrenalinskega - rop. Navijačice sklenejo, da bodo oropale supermarket. A kako izvesti rop? Bejbe so čiste amaterke, ki nimajo pojma, kako se streže takim rečem, zato potrebujejo pomoč. Čakajte, kdo bi jih lahko inštruiral? Razen zaprte mame, se razume. Jasno, filmi! Filmi nas lahko najbolje naučijo, kako izvesti rop. Pogledajo si Point Break, Vročino, Pasje popoldne, Reservoir Dogs - toda potem razočarano ugotovijo, da filmi niso najboljši učitelj ropanja.

Hočejo reči: filmi niso zlo, ker nas ne morejo naučiti zlih dejanj. Nasilje filmom ne škodi, ker ga ni mogoče posnemati. Nerodno je le to, da bejbe ugotovijo, da se je pa nekaj vendarle mogoče naučiti iz filmov. Kaj? Seksanja! Kar je slabo - seks je namreč nevaren. Če seksaš, lahko zanosiš. Če seksaš, imaš težave. Seks je zlo. Poanta: seks je mogoče posnemati, zato je bolje, da ga v filmih ni. In glej, no, glej - Hollywood že tradicionalno v filme spušča nasilje, seksa pa ne. Še joškov ne. Tudi v tem filmu so genitalije le narisane - na ginekološkem plakatu. Ni čudno, da si bejbe med ropom na glave nataknejo kondome - no, v nekem smislu. Film Cukr & poper, sicer satirična, absurdna clueless parodija pom-poma, obsedenosti s popkulturo in socialnih elit, je v resnici le apologija h'woodske produkcije, ki dovoljuje nasilje, prepoveduje pa seks, jasno, na puritansko-krščanski način, katerega stranski produkt je mit o brezmadežnem spočetju, ki v tem filmu histerično mutira v mite o brezmadežni defloraciji (orgazem med ježo na konju kot defloracija), Jezusu Kristusu kot seks simbolu (gol & poten, huh) in formalizaciji seksa (bejbe dobijo menstruacijo na isti dan).

PROTI