Punčka, mogoče pa bo

Maybe Baby, 2000

Seks na ukaz: romantična komedija, ki bi potrebovala biomedicinsko pomoč.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Seks na ukaz: romantična komedija, ki bi potrebovala biomedicinsko pomoč.

Tu imate srednje mlad britanski zakonski par, ki živi v osrčju showbiza. Ona (Joely Richardson) namreč pri filmih skrbi za casting, on (Hugh Laurie) pa delo združuje na TV mreži BBC, specifično, v oddelku za scenarije in produkcijo. Kot kaže, ima par le en problem: ne more in ne more spočeti. Vse počneta, da bi, pa ne gre. Celo seksata! In to na ukaz... ee, na ovulacijo. Toda s prokreacijo ni nič. Vse ostane le pri hitrih, koledarskih, rekreativnih intervencijah. Ne pomagajo niti vegetarijanski new-age guruji (Emma Thompson). Niti biomedicina. Heh, niti scenarij. In ko smo že ravno pri scenariju, Hugh Laurie nima le problema s seksualno produkcijo, ampak tudi s produkcijo nasploh - rad bi bil scenarist, pa mu pisanje nekako ne gre od rok. O, kaj to pomeni? Da kdor dobro piše, tudi dobro fuka? Ali obratno - da kdor dobro fuka, tudi dobro piše? Je oploditev odvisna od kvalitete fuka? Ni kaj, čudno sporočilo za film, ki opozarja na stiske neplodnih parov in omejenost biomedicinske pomoči. A ta film, ki opazno pogreša Hugha Granta (okej, potem bi ga lahko mirno naslovili Štiri poroke in umetna oploditev), ima hujši problem: pazite, Hugh iz obupa sklene, da bo v scenarij prelil svojo zgodbo, ja, zgodbo o svojih in ženinih zasebnih prokreativnih problemih, eksperimentih in kopulacijah (okej, shagih), tako da med njegovim pisanjem scenarija in scenarijem samega filma ni več nobene razlike. Njegov scenarij postane scenarij filma Punčka, mogoče pa bo. To, kar gledamo, piše jebeni Hugh!

Kar je kakopak nerodno: film namreč res izgleda tako šlampasto, kot bi nastal po scenariju Hugha Laurieja alias Sama, ki je kakopak le čisti, netalentirani pocar. Jasno, ko žena ugotovi, da snemajo film o njeni zgodbi, takoj shodi z nekim drugim tipom, oh, z igralcem, toda če vprašate mene, potem svojega moža pusti prav zato, ker ugotovi, da njeno zgodbo snemajo po njegovem scenariju. Punčka, mogoče pa bo je videti kot romantična komedija, ki skuša dopolniti opus Hugha Granta in figurirati kot "neuradno" nadaljevanje Štirih porok in pogreba, Devetih mesecev in Notting Hilla. Ne da Hugh Laurie ni Hugh Grant, huje - tu še Rowan Atkinson ni Rowan Atkinson. Atkinson igra namreč čudaškega, grotesknega ginekologa, toda v tej vlogi izgleda le kot dvojni derivat - kot derivat onega grotesknega duhovnika, ki ga je igral v Štirih porokah in pogrebu, in onega grotesknega ruskega ginekologa, ki ga je v Devetih mesecih igral Robin Williams.

PROTI