Dnevnik Bridget Jones

Samska, celulitična bejba po imenu Bridget Jones (Renee Zellweger), ki šteje 32 pomladi, delo pa združuje pri neki londonski založbi, je na robu živčnega zloma. Le kaj ne bi bila - stara je 32 let in samska. In seveda, delo združuje pri neki londonski založbi. Bejbi se zdi, da živi monotono, depresivno in dolgočasno ter da je usojena za večje reči. Ni čudno, Bridget Jones je izrezani Jezus Kristus. Samo pomislite, tudi Jezus je bil samski... tudi Jezus je bil v neke sorte založniškem biznisu (Biblija!)... tudi Jezusu se je zdelo, da živi monotono in dolgočasno ter da je usojen za večje reči... in tudi Jezus je bil enkrat star 32 let. Potem mu je zmanjkalo scenarija. No, Bridget je vendarle sodobna ženska. Kar pomeni, da hoče dočakati več kot 33 let. Le scenarij potrebuje. Scenarij, ki jo bo spremenil, okej, bolje rečeno - spreobrnil. Scenarij, s katerim bo lahko konkurirala Bibliji. Scenarij, ki mu bo lahko mirno rekla dnevnik, Dnevnik Bridget Jones. In ko gre tako vase, spozna, da jo pravzaprav čakajo trije mogočni, prelomni, nesebični koraki: prvič, znebiti se mora teže, drugič, opustiti mora alkohol in tobak, in tretjič, najti si mora tipa. Ne nujno v tem vrstem redu, se razume. Zato se da najprej dol s svojim čednim, šarmantnim šefom, Danielom, ki ga igra Hugh Grant. Hu-a! Nič posebnega, to je in - tudi njena mama se začne dajati dol s svojim šefom, voditeljem nakupovalnega TV kanala.

Formula njenega evangelija je preprosta: dieta + seks s šefom = uspeh = samozavest. No, to blagovestno formulo je mogoče brati tudi drugače: post + seks s šefom = odrešitev = božje kraljestvo. Šur, Bridget Jones je božja hči. Kar pomeni troje. Prvič, da ne izgleda kot bejba, ki je ob koncu osemdesetih slišala pesem, zaradi katere je potem prefukala cela devetdeseta. Drugič, da ji je dovolj, da hrano zamenja za seks, pa že misli, da je ilegalna boginja seksa in da bi jo v nekaterih državah križali. In tretjič, da je ravno dovolj mesijanska in histerična, da kar sama začuti potrebo po izgonu hudiča... ee, po likvidaciji vseh demonov in grehov (teža, pitje, kajenje, nedojebanost), ki jo ločijo od ponovnega vstajenja. Nič, Dnevnik Bridget Jones, posnet po huronskem, kultnem chick bestsellerju Helen Fielding, pravem evangeliju ženske literature, je romantična komedija o patetično konfuznem bitju, ki je pomešalo reklame, naslovnice revij, industrijo imidža, dietno liturgijo, komercializacijo telesa, patriarhalne mite o "ženskem poslanstvu", krvavi finale Usodne privlačnosti, magazinski rezime Prevzetnosti in pristranosti, pop ekshibicionizem in new-age teleologijo, v kateri odmevajo svetopisemski basi. Ni čudno, da je tako apokaliptično ujeta med dva moška, ki jo izmenično privlačita in odbijata. Na eni strani je kakopak Daniel, ki je, kot veste, svetopisemski lik, specifično - junak Stare zaveze. Na drugi strani pa je snobovski Mark (Colin Firth), ki je prav tako svetopisemski lik, specifično - junak Nove zaveze. Rekli si boste: bejba, na katero pritiskata obe Zavezi, ni ravno najbolje kvalificirana za Playboyjevo zajčico ali pa TV voditeljico. Prav narobe, Bridget postane oboje, Playboyjeva zajčica in TV reporterka. Ja, take ženske, kot je Bridget Jones, sodijo pred kamere. Brez publike so nič. Brez publike umrejo. Brez publike jih zgloda pes. A po drugi strani, to je tudi lepa priložnost, da službo, iz katere te vržejo, če fukaš s šefom, zamenjajo za službo, iz katere te vržejo, če s šefom ne fukaš.

ZADRŽAN