Jesen v New Yorku

Richard Gere igra v Jeseni v New Yorku največjega njujorškega fukača. Res, ni večjega. Will Keane je pojem fukača. Vsi govorijo o njem. Vsi ga hvalijo. Vsi ga častijo. In nihče mu ne zavida. Tako je popularen, da ga revije objavljajo na naslovnicah. Ne, mame nimajo nič proti, če jim hčerke fuka Will. Stare mame nimajo nič proti, če jim Will poriva vnukinje. Celo možje nimajo nič proti, če jim Will tamani žene. Če ti Will pofuka ženo, pomeni, da je nekaj posebnega. Vsi ga gledajo s tako dozo občudovanja, da za male živali ostane bolj malo.

Še več, vsi so nanj tako ponosni, kot da gre za športnika, ki se šibi od medalj, filmskega zvezdnika, ki ima za pasom pet zaporednih stomilijonskih hitov, krvodajalca, ki bo kandidiral za Belo hišo, vojaka, ki je likvidiral Sadama Huseina, ali pa junaka, ki je na tem, da postane peti obraz na gori Rushmore. Toda kakor obrnete, edina njegova kvaliteta, edina njegova vrlina, edina njegova posebnost je, da fuka. Tip je zgodba o uspehu - ker fuka.

Tip je unikat - ker fuka. Jebi ga, si rečete, v tej Ameriki očitno fuka le še Richard Gere... ee, Will Keane. Kaj zdaj to pomeni? Najprej kakopak pomislite, da gre za civilno lekcijo, za satirični atentat na ameriški puritanizem ali pa za kritiko nove republikanske morale. Na eni strani stoji Amerika, ki pod Bushem ne fuka več - na drugi strani pa stoji Richardu Gereu, edinemu Američanu, ki še fuka. Kaj torej - Richard Gere kot protestnik, kot borec za peti amandma, kot last man standing, ki agitira za pravico do svobodnega izražanja in svobodnega združevanja?

Ni kaj, take misli vam krožijo po glavi, kajti niti v sanjah si ne upate pomisliti, da bi bila Jesen v New Yorku lahko kaj takega kot nadaljevanje Ljubezenske zgodbe, presunljivega in tragičnega filma, v katerem je 32-letna Ali MacGraw blefirala, da je stara 20 let, da je še devica in da umira za rakom. Jasno, ljudje so odšli domov, prepričani, da je umrla pri dvajsetih in da ji je nedolžnost vzel Ryan O'Neal, ki si je znal med njenim umiranjem utrgati tudi čas za slovito repliko: "Ljubezen pomeni, da ti ni treba nikoli reči oprosti."

Vse skupaj bi bilo morda manj absurdno, če ne bi bil Will le natakar, okej, natakar, ki ima zdaj pri oseminštiridesetih svojo restavracijo ("Ne, nisem star 49 let, ampak 48" - ne, Richard, star si 51 let!), toda kot kaže, v to restavracijo itak vsi hodijo le iz enega razloga - da bi videli največjega njujorškega fukača. Oh, in kot kaže, je iz tega razloga tam praznovanje svojega rojstnega dne pripravila tudi Charlotte (Winona Ryder), ljubka, vesela, rahlo sramežljiva mladenka, ki skoraj umre od zardevanja. Videti Willa - in potem umreti! Njena babica (Elaine Stritch), ki jo tja pripelje, pa čeprav le še komaj hodi, nima nič proti, da se Will in Charlotte zbližata. Ne, nič nima proti, pa četudi je Will nekoč hodil z njeno tragično preminulo hčerko, Charlottino mamo. Auč! Brez panike, vse umazane misli lahko takoj zavržete. Hočem reči, film tu žal zamudi zgodovinsko priložnost, da bi lansiral junaka, ki je pofukal tri generacije - babico, mamo in hčerko. Ne, tak frajer pa spet ni. Tu se film odloči, da Will vendarle ni le brezobzirni, brezdušni, štafetni fukač, ampak občutljivo človeško bitje, ki ne misli le na seks. Ne, ni pofukal njene babice. In ne, ni pofukal njene mame. Šparal se je za Charlotte, za devico, ki umira. "Bolna sem. Gre za moje srce. Nihče ni mislil, da bom sploh živela tako dolgo." Vau! "Povsem je nepredvidljiva," dahne Will. Vsekakor. Toda hej, morda pa hoče Bog le preprečiti, da bi še naprej izdelovala tiste trapaste antenaste klobuke, zaradi katerih potem ljudje, ki jih nosijo, izgledajo kot telebajski.

Jesen v New Yorku je film o naravi. Specifično, film o vsemogočnosti narave. Na eni strani je Will, ki non-stop fuka - nič ne more proti svoji naravi. Na drugi strani pa je Charlotte, ki umira - nič ne more proti svoji naravi. In da ne bi bilo kakih nesporazumov, tudi sama narava ne more nič proti svoji naravi - ko se v filmu zgodi kaj žalostnega, na glas dežuje. A po drugi strani, če kamen ve, koliko znaša gravitacija, potem lahko tudi narava ve, kdaj mora deževati, ne. Razen če niso hoteli reči: narava je tako umazana, da se mora malce stuširati. Očistiti. Vidite, Jesen v New Yorku je film, v katerem je tudi dež resno sporočilo. Od filma, ki se brez zardevanja zadovolji s tem, da 48-letnega fukača spari z 22-letno devico, ki ima na smrt bolno srce, bi vendarle pričakovali malce več smisla za humor. In malce več samoironije. Tako pa se rolajo le dolge tišine, počasne razglednice Centralnega parka (Woody Allen ne more biti daleč), odpadanje listov, upehane replike, predimenzionirani veliki plani zdravnikov, citiranja Emily Dickinson, romantična fušanja in drugi intenzivni nadomestki za kemijo, ki je ni... oh, in seveda, filozofska poziranja Richarda Gerea, ki pozablja, da igra le natakarja, ki ne ve, kdo je Emily Dickinson. Kar je približno tako, kot da bi hotel filozofa hliniti slovenski natakar, ki ni še nikoli slišal za Franceta Prešerna.

Sam film je zelo ponosen, da 48-letnega moškega spari z bejbo, "ki bi mu lahko bila hči", češ, ljubezen ne pozna meja, toda ironično - Richard Gere in Winona Ryder se potem v glavnem poljubljata tako, kot se običajno poljubljajo očetje in hčerke. Ne, ne moremo ravno reči, da sta padla noter. Ne da noter pade film. Še huje, najprej seksu poje himno, potem pa se odloči, da je seks v resnici nekaj slabega in nemoralnega. Will je prazen, ker preveč fuka. In dalje, ker preveč fuka, je tudi neodgovoren. Ja, film se ne zadovolji le s tem, da 48-letnega fukača spari z 22-letno devico, ki ima na smrt bolno srce, ampak začuti tudi potrebo po tem, da iz arhiva klišejev potegne še hčerko, ki je Will ni nikoli videl. Ker je preveč fukal. Film se obnaša republikansko - ne ve, kaj bi s seksom. A če bi rekli, da je seks tema tega filma, bi bilo tako, kot če bi rekli, da je tema tega filma incest - ker sta se Will in Charlottina mama nekoč skoraj dala dol. Hej, ali pa, kot če bi rekli, da je tema nekrofilija - ker je Charlotte skoraj mrtva. Nič, to je le romanca, v kateri se ljubimca gledata na način, ki si ga ne zaslužita.

PROTI -